Dolgotrajne čakalne dobe: Ali duševno zdravje postaja privilegij
Na svetovni dan duševnega zdravja so predstavniki pacientov in psihoterapevtov znova opozorili na nujnost izboljšanja dostopnosti psihološke pomoči. Naraščajoče potrebe po strokovni obravnavi duševnih stisk se soočajo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami, kar najbolj prizadene socialno in zdravstveno ranljive skupine prebivalstva.
“Psihoterapevtska obravnava mora temeljiti na dejanskih potrebah posameznika, ne pa na njegovi finančni zmožnosti. Duševno zdravje ne sme biti privilegij bogatih, temveč standard v javnem zdravstvenem sistemu,” poudarjajo strokovnjaki.
Alarmantne čakalne dobe
Po podatkih portala eZdravje, objavljenih 9. oktobra 2026, je prvi okvirni termin za kliničnopsihološko obravnavo pri enem izvajalcu šele februarja 2031, kar pomeni več kot štiri leta čakanja. Podobno dolge čakalne dobe so tudi za otroke in mladostnike, kjer se prvi termin pričakuje novembra 2029.
“Otroštvo ne more čakati do leta 2029. Duševna stiska ne more čakati do leta 2031,” opozarjajo predstavniki pacientov in psihoterapevtov.
Naraščajoče duševne težave med mladimi
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (HBSC) je razkrila zaskrbljujoče trende. Med letoma 2018 in 2022 se je delež mladostnikov s povečano verjetnostjo depresije povečal s 13,4 na 22 odstotkov. Poleg tega je več kot tretjina mladostnikov leta 2022 poročala o več psiholoških oziroma psihosomatskih simptomih vsaj dvakrat tedensko.
Analiza slovenskih podatkov HBSC 2022, objavljena leta 2026, je pokazala, da je 16,7 odstotka mladostnikov v zadnjem letu resno razmišljalo o poskusu samomora. K temu prispevajo tudi dolge čakalne dobe za pedopsihiatrično obravnavo, ki v Ljubljani znašajo kar 1.080 dni.
Ti podatki opozarjajo na resnost duševnih stisk med mladimi in nujnost zagotavljanja pravočasnega dostopa do ustrezne strokovne pomoči.
