Britanija po šestih letih spet proti EU? Premier prvič odprl vrata tudi vrnitvi v Unijo

Šest let po brexitu se v Veliki Britaniji odpira vprašanje, ki je bilo še nedavno za vladajoče laburiste praktično nedotakljivo: ali bi se država lahko nekoč vrnila v Evropsko unijo? Britanski premier Andy Burnham je danes zjutraj potrdil, da želi njegova vlada preučiti celoten spekter možnosti za prihodnji odnos z Brusljem – od ohranitve sedanjega položaja prek carinske unije in vrnitve na evropski enotni trg pa vse do možnosti, da bi Velika Britanija šla »do konca«. S tem je mislil tudi ponovno članstvo v Evropski uniji. Odločitev še zdaleč ni sprejeta in Burnham ni napovedal novega referenduma, vendar gre za pomemben politični premik: laburisti so na volitvah leta 2024 izrecno zavračali vrnitev v EU, carinsko unijo in enotni trg.

Burnham: Lahko pa gremo do konca

Premier je že v torek na kongresu laburistov v Liverpoolu dejal, da sedanji odnos med Veliko Britanijo in Evropsko unijo ni dovolj dober. Brexit je po njegovi oceni državi povzročil več škode kot koristi, London pa mora sprejeti dolgoročno odločitev o tem, kakšen odnos želi imeti z največjim trgovinskim partnerjem.

Toda danes zjutraj je v intervjujih za britanske medije naredil še korak dlje. Ko so ga na BBC Radio 4 neposredno vprašali, ali želi Veliko Britanijo ponovno pripeljati v Evropsko unijo, tega ni izključil. Dejal je, da želi najprej preučiti možnosti in njihove prednosti ter slabosti. Med njimi je naštel štiri zelo različne poti: nadaljevanje sedanjega odnosa, približevanje carinski uniji, ponovno vključitev v evropski enotni trg ali pa pot »do konca«. Guardian poroča, da je zadnja možnost jasna referenca na ponovno članstvo v EU.

To še ni napoved vrnitve Velike Britanije v Evropsko unijo. Je pa prvič pod sedanjo vlado možnost ponovnega članstva tako odkrito postavljena med scenarije, ki jih je premier pripravljen obravnavati.

Velik preobrat glede na to, kar so laburisti obljubljali leta 2024

Politična teža Burnhamovih besed postane jasnejša ob pogledu na volilni program laburistov iz leta 2024. Takrat je stranka obljubljala izboljšanje odnosov z Brusljem, vendar je postavila jasne rdeče črte: brez ponovnega članstva v Evropski uniji, brez vrnitve na enotni trg, brez carinske unije in brez ponovne uvedbe prostega gibanja ljudi.

Velika Britanija je Evropsko unijo formalno zapustila 31. januarja 2020, prehodno obdobje pa se je končalo ob koncu istega leta. Od takrat odnose med Londonom in Brusljem v veliki meri ureja sporazum o trgovini in sodelovanju.

Že prejšnja laburistična vlada Keira Starmerja je začela iskati tesnejše gospodarske povezave z EU. Britanska vlada je še letos poskušala doseči bistveno tesnejšo integracijo trga blaga, vendar so evropski predstavniki vztrajali, da London ne more izbirati samo tistih delov evropskega sistema, ki mu ustrezajo.

Po Starmerjevem odstopu julija je vodenje vlade prevzel Burnham, zdaj pa očitno razmišlja tudi o možnostih, ki so bile pod njegovim predhodnikom še izključene. Naslednji pomemben trenutek bo vrh med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, predviden za november. Burnham napoveduje, da bo približno takrat javnosti predstavil različne dolgoročne možnosti.

Kaj bi pomenila vrnitev v carinsko unijo?

Med scenariji, ki jih omenja Burnham, obstajajo velike razlike. Carinska unija še ne bi pomenila vrnitve Velike Britanije v Evropsko unijo. Država bi z EU tesneje povezala predvsem trgovino z blagom in uporabljala skupne carinske tarife za uvoz iz tretjih držav. To bi lahko zmanjšalo del administrativnih in trgovinskih ovir, ki so nastale po brexitu.

Takšna odločitev pa bi Londonu omejila samostojnost pri sklepanju nekaterih trgovinskih sporazumov. Ena ključnih obljub zagovornikov brexita je bila prav možnost, da bi Velika Britanija zunaj evropskih struktur samostojno vodila trgovinsko politiko.

Britanska vlada sama v svoji trgovinski strategiji priznava, da so po izstopu nastale dodatne ovire pri trgovanju z EU. Evropska unija ostaja največji britanski trgovinski trg, britanska uradna strategija pa navaja, da se je realna trgovina z EU med letoma 2018 in 2024 zmanjšala za približno dva odstotka, medtem ko se je trgovina s preostalim svetom povečala. Vlada med razlogi za težave podjetij izrecno omenja tudi nove trgovinske ovire po izstopu.

Enotni trg bi zahteval precej več

Še večji korak bi bila ponovna vključitev v evropski enotni trg. Ta omogoča bistveno bolj prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi, vendar v zameno zahteva precej tesnejše spoštovanje skupnih evropskih pravil.

Prav tukaj bi se začele politično najtežje razprave. Če bi Velika Britanija iskala model, podoben državam Evropskega gospodarskega prostora, bi morala sprejeti pomemben del pravil enotnega trga, čeprav kot država zunaj EU pri njihovem oblikovanju ne bi imela enakega glasu kot članice Unije. Evropski predstavniki so že letos opozarjali, da London pri tesnejšem povezovanju ne more pričakovati posebnega sistema, v katerem bi izbral koristi enotnega trga in zavrnil njegove obveznosti.

Posebej občutljivo bi bilo vprašanje prostega gibanja ljudi. Nasprotovanje temu je bilo eden najpomembnejših argumentov zagovornikov brexita, laburisti pa so še na volitvah leta 2024 obljubljali, da ga ne bodo ponovno uvedli.

In če bi Britanci res želeli nazaj v EU?

Najbolj radikalen scenarij je seveda polnopravno članstvo. Velika Britanija se ne bi mogla preprosto odločiti, da prekliče brexit in nadaljuje tam, kjer je leta 2020 končala. Če bi želela ponovno postati članica, bi morala sprožiti nov pristopni proces in doseči soglasje držav članic.

Tudi politično bi bila pot izjemno zahtevna. Burnham danes ni napovedal referenduma, prav tako ni dejal, da je njegova osebna izbira ponovno članstvo. Povedal je, da želi pregledati različne možnosti in ugotoviti, kaj je izvedljivo ter kakšne so prednosti in slabosti posamezne poti.

Toda že dejstvo, da britanski premier javno uvršča ponovno članstvo med možnosti, predstavlja precejšen odmik od politike zadnjih let.

Brexit je državo razdelil že leta 2016

Velika Britanija je za izstop iz Evropske unije glasovala na referendumu 23. junija 2016. Za izstop je glasovalo 51,9 odstotka volivcev, za obstanek pa 48,1 odstotka. Sledila so leta političnih sporov, menjav premierjev in zahtevnih pogajanj z Brusljem, država pa je Unijo formalno zapustila januarja 2020.

Brexit je močno razdelil tudi posamezne dele Združenega kraljestva. Anglija in Wales sta večinsko glasovala za izstop, Škotska in Severna Irska pa za obstanek v EU. V naslednjih letih so vprašanja trgovine, meja, migracij in odnosa z evropskim trgom ostala med najbolj občutljivimi političnimi temami v državi.

Tudi danes zato ni mogoče sklepati, da bi Burnhamova napoved avtomatično vodila v novo glasovanje ali vrnitev v EU. Pomeni pa, da je vprašanje, ki je bilo po brexitu dolgo politično skoraj zaprto, znova prišlo neposredno na mizo britanske vlade.

London se Bruslju približuje že zdaj

Medtem se sodelovanje med obema stranema krepi tudi brez odločitve o dolgoročnem statusu. Velika Britanija je ponovno vključena v evropski raziskovalni program Horizon Europe, leta 2027 pa se bo vrnila tudi v program Erasmus+. London in Bruselj se pogajata še o tesnejšem povezovanju trgovine s hrano, energetskih trgov in programu mobilnosti mladih.

Britanska finančna ministrica Rachel Reeves je julija dejala, da je prihodnost države neizogibno povezana z Evropo ter da želi vlada bistveno tesnejše gospodarsko in varnostno partnerstvo. Takrat še ni govorila o vrnitvi v EU, ampak o zmanjševanju trgovinskih ovir in tesnejšem povezovanju gospodarstev.

Burnham je zdaj politično razpravo odprl precej širše.

November bi lahko pokazal, kako daleč je Burnham pripravljen iti

Naslednja pomembna postaja bo britansko-evropski vrh, predviden do konca novembra. Premier želi približno takrat predstaviti možnosti za dolgoročni odnos z Evropsko unijo. Do takrat naj bi vlada preverila, kaj je dejansko mogoče doseči in kakšno ceno oziroma obveznosti bi prinesla posamezna možnost.

Med ohranitvijo sedanjega sistema, carinsko unijo, enotnim trgom in polnopravnim članstvom so ogromne politične in pravne razlike. Za zdaj zato ni mogoče govoriti o britanski vrnitvi v EU kot o sprejeti politiki.

Toda današnje Burnhamove besede so pomembne že zato, ker je britanski premier prvič tako neposredno odprl tudi zadnja vrata. Šest let po formalnem izstopu iz Evropske unije London ne razpravlja več samo o tem, kako nekoliko popraviti posledice brexita. Na mizi je zdaj tudi vprašanje, kako daleč nazaj proti Evropi je Velika Britanija pripravljena iti.

Spletno uredništvo