Inšpekcija pod drobnogled vzela kratkoročno oddajanje stanovanj

Stanovanjska inšpekcija je začela s preverjanjem morebitnega kratkoročnega oddajanja oskrbovanih stanovanj, kar je v skladu z novim zakonom o gostinstvu, ki je stopil v veljavo letos, prepovedano. Na podlagi spletnih oglasov je bilo izbranih pet stanovanj, kjer pa kršitev niso odkrili. Kot je sporočil inšpektorat za okolje in prostor, ki vključuje stanovanjsko inšpekcijo, gre za novo zakonsko ureditev, in praksa nadzornih organov je še v fazi oblikovanja.

Pregled petih primerov

Vzorec nadzora je bil določen po pregledu javno objavljenih oglasov za kratkoročno oddajanje na spletnih portalih. Inšpekcija je obravnavala pet primerov, kjer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Nadzor je temeljil na pregledu dokumentacije zavezancev ter preverjanju dejanskega in pravnega stanja. Primeri so se razlikovali: v dveh primerih so se ponudniki kratkotrajnega oddajanja odrekli ob uvedbi novega zakona, v enem primeru je dejavnost potekala v poslovnem prostoru, v drugem pa v večstanovanjski stavbi s potrebnimi soglasji lastnikov. Zadnji primer se sploh ni nanašal na kratkoročno oddajanje. Vsi postopki so bili po preveritvi zaključeni ali ustavljeni.

Razhajanja med podatki in dejansko rabo

Nadzor je razkril razhajanja med podatki v evidencah in dejansko namembnostjo objektov. To je ključno za lastnike, sobodajalce in etažne lastnike, saj uradna klasifikacija stavbe določa, ali je kratkoročno oddajanje dovoljeno in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni. Ena pomembnejših ugotovitev je, da iz oglasov ni mogoče zanesljivo ugotoviti pravnega in gradbenega statusa objekta. Pri presoji je ključno upoštevati uradno namembnost stavbe oziroma podatke iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Samo poimenovanje nepremičnine kot »oskrbovano« ali »varovano« stanovanje ne pomeni, da je objekt po gradbenih predpisih tako razvrščen.

Pogoji za kratkoročno oddajanje

Po novem zakonu o gostinstvu, ki je v uporabi od 1. januarja 2026, kratkoročno oddajanje stanovanj z oskrbovanimi stanovanji ni dovoljeno, ne glede na pridobljena soglasja. Če se dejavnost izvaja v takšni stavbi, lahko inšpekcija izreče začasno ali trajno prepoved. Globe za kršitve znašajo od 5000 do 50.000 evrov za pravne osebe, od 3000 do 20.000 evrov za samostojne podjetnike, in od 2000 do 12.000 evrov za posameznike, ki dejavnost opravljajo samostojno.

V večstanovanjskih stavbah je kratkoročno oddajanje dovoljeno, če so izpolnjeni vsi pogoji, vključno z 75-odstotnim soglasjem vseh lastnikov in soglasjem vseh lastnikov sosednjih stanovanj. Tudi ob teh soglasjih lahko etažni lastniki, ki se ne strinjajo, uveljavljajo sodno varstvo. Zakon določa, da kratkoročno oddajanje ne sme pretirano motiti ostalih stanovalcev ali uporabe skupnih delov stavbe.

Inšpekcija je napovedala nadaljevanje usmerjenih nadzorov in obveščanje lastnikov, sobodajalcev, upravnikov ter drugih deležnikov o pravilih kratkoročnega oddajanja. Ozaveščanje in pojasnjevanje pravil je enako pomembno kot ugotavljanje kršitev. Stanovanjska inšpekcija namerava nadaljevati s preventivnimi nadzori, obseg katerih bo prilagajala drugim prednostnim nalogam. Nadzor na omejenem vzorcu petih primerov ne omogoča posploševanja ugotovitev na celotno področje kratkoročnega oddajanja v Sloveniji.

Spletno uredništvo