Ustavno sodišče poenostavilo postopek parlamentarnih preiskav
Ustavno sodišče je v pomembni odločitvi razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je določal, da državni zbor ne sme imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Po mnenju sodišča takšen odlog ni vedno potreben in bi lahko po nepotrebnem otežil ustavno pravico državnega zbora za izvedbo parlamentarne preiskave. Ta odločitev, ki razveljavlja spremembo zakona iz leta 2024, je prinesla novo razumevanje zakonodajnega procesa.
Vloga državnega sveta
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024, pri čemer je bil posebej sporen 1.a člen. Ta člen je omogočal, da določeni akterji, kot so najmanj tretjina poslancev, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine, v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Ustavno sodišče obravnava te zahteve prednostno in odloči v 60 dneh.
Razveljavitev 1.a člena
Ustavno sodišče je v delni odločbi razveljavilo odstavek 1.a člena, ki je določal, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča ne more imenovati preiskovalne komisije. Po mnenju sodišča takšna začasna preprečitev posega v pristojnost državnega zbora, ki mu je zagotovljena v 93. členu ustave. Sodišče poudarja, da odlog imenovanja preiskovalne komisije na podlagi vložitve zahteve za ustavno presojo ni vedno nujen.
Pravica do ustavnosodnega varstva
Odločitev sodišča ne pomeni izključitve ustavnosodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Postopek parlamentarne preiskave mora biti urejen tako, da čim manj ovira pravice posameznikov in ustavne vrednote. Sodišče je soglasno sprejelo odločitev, da lahko državni zbor kljub vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo imenuje preiskovalno komisijo.
Pravni okvir in prihodnji koraki
Odločitev ustavnega sodišča omogoča, da lahko DZ imenuje preiskovalno komisijo, tudi če je vložena zahteva za ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče pa lahko še vedno začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji. Sodišče poudarja, da z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina.
Ob današnji odločitvi ustavnega sodišča v Svobodi, ki je predlagala zakon, kot ključno vidijo, da ni bilo posegov v določbe zakona, ki omogočajo pritožbo na ustavno sodišče zaradi kršitve človekovih pravic. Poslanka Lucija Tacer Perlin je poudarila, da novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo predmet referenduma 11. oktobra, korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo.
O drugih izpodbijanih določbah zakona o parlamentarni preiskavi državni svet še ni odločal. Vključen je tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona. Odločitev ustavnega sodišča predstavlja korak naprej v razumevanju zakonodajne in ustavne dinamike ter pravice državnega zbora za izvedbo parlamentarne preiskave.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
