Razprava se je začela v petek popoldne, poslanci pa so jo končali šele v zgodnjih sobotnih jutranjih urah. Po večurnem političnem spopadu je odbor DZ za pravosodje z devetimi glasovi za in šestimi proti podprl predlog zakona o tako imenovanem Skoku, s katerim želi vlada temeljito spremeniti način obravnave najzahtevnejših primerov korupcije in organiziranega kriminala. Koalicija v njem vidi pot do hitrejšega in učinkovitejšega pregona, opozicija pa opozarja na možnost političnega vplivanja. Resne pomisleke glede posameznih rešitev so izrazili tudi predstavniki sodstva in državnega tožilstva.
Zakon, katerega polno ime je Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, je vlada pripravila kot eno pomembnejših sprememb na področju pravosodja. Predlog naj bi vzpostavil povezano verigo med Nacionalnim preiskovalnim uradom, specializiranim tožilstvom ter novim specializiranim sodiščem. Cilj je, da bi bile najzahtevnejše korupcijske in organizirane kriminalne zadeve od preiskave do pravnomočne sodbe obravnavane bolj usklajeno in hitreje.
Toda prav način, kako naj bi bila ta veriga vzpostavljena, je že od poletja predmet ostrih razprav. Predlog ni naletel samo na nasprotovanje opozicije. Pomisleke so izrazili tudi Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Specializirano državno tožilstvo in del pravne stroke. Vlada je zato pred parlamentarno obravnavo pripravila več dopolnil, za katera je navedla, da v največji možni meri upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.
Razprava se je zavlekla globoko v noč
Odbor DZ za pravosodje je predlog začel obravnavati v petek popoldne. Razprava je trajala več ur in se končala šele v zgodnjih jutranjih urah. Končni rezultat glasovanja je bil devet glasov za in šest proti, člani odbora pa so sprejeli tudi več dopolnil koalicije.
Koalicijski poslanci so vztrajali, da so spremembe potrebne zaradi težav pri obravnavi najzahtevnejših korupcijskih in organiziranih kriminalnih zadev. Pravosodni minister Mihael Zupančič je že ob predstavitvi zakona opozarjal na dolgotrajne postopke, kopičenje nerešenih zadev ter primere, ki predolgo ostajajo brez vsebinskega epiloga.
Po njegovem so razlogi procesni, kadrovski in organizacijski. Specializacija je trenutno razdeljena med več institucij in enot, njihove pristojnosti po oceni ministrstva niso dovolj povezane, odgovornost pa je razpršena. Težavo naj bi predstavljalo tudi dejstvo, da se sodniki v obstoječih specializiranih oddelkih ne morejo v celoti posvečati samo najzahtevnejšim zadevam.
Vlada se pri argumentaciji sklicuje tudi na podatke o delovanju sedanjega sistema. Leta 2025 je v štirih specializiranih oddelkih pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru delalo 28 sodnikov, dve leti prej jih je bilo 33. Ob koncu leta 2025 je ostalo nerešenih 199 zadev, več kot polovica pa jih je bila na ljubljanskem oddelku.
Kaj naj bi SKOK dejansko spremenil?
Osnovna zamisel predloga je koncentracija znanja in pristojnosti.
Namesto sedanje ureditve želi vlada oblikovati tesneje povezan sistem, v katerem bi Nacionalni preiskovalni urad, specializirano tožilstvo in specializirano sodišče obravnavali najzahtevnejše primere korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala ter nekatera druga težja kazniva dejanja. Sedanje Specializirano državno tožilstvo bi se preoblikovalo, ustanovljeno pa bi bilo tudi novo Specializirano sodišče Republike Slovenije.
Vlada trdi, da bi takšna koncentracija omogočila večjo specializacijo ljudi, ki se ukvarjajo s kompleksnimi primeri, jasnejšo odgovornost posameznih institucij in hitrejše postopke.
Ministrstvo za pravosodje zakon povezuje tudi s priporočili Evropske komisije glede pregona korupcije. Komisija je Sloveniji v letošnjem poročilu o vladavini prava priporočila nadaljnje ukrepanje za zagotavljanje rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah, tudi pri korupciji na visoki ravni.
Prav pri vprašanju, ali predlagani model predstavlja ustrezen odgovor na te težave, pa se stališča močno razhajajo.
Opozicija govori o politizaciji, pomisleke ima tudi stroka
Opozicijski poslanci so med maratonsko sejo trdili, da zakon ne bo prinesel učinkovitejšega boja proti korupciji, temveč bi lahko odprl vrata političnemu kadrovanju in večjemu vplivu politike na organe pregona.
Toda kritik ni mogoče omejiti samo na politično opozicijo.
Vrhovno državno tožilstvo je že julija ostro kritiziralo način priprave zakona. Opozorilo je, da je nastajal brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se spremembe neposredno nanašajo, nasprotovalo pa je tudi obravnavi po nujnem postopku.
Specializirano državno tožilstvo je ob prvi različici predloga opozorilo še na nekaj drugega. Po njegovi oceni zakon ni prinašal bistveno večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, ampak predvsem organizacijske spremembe in preoblikovanje obstoječega Specializiranega državnega tožilstva.
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je medtem opozarjal, da bi lahko nekatere predlagane rešitve vplivale na pravno varnost, generalna državna tožilka Katarina Bergant pa je v spremembah videla tveganje povečanega političnega vpliva na državno tožilstvo.
Kritično se je odzval tudi Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam sicer prizadevanja za učinkovitejše odkrivanje, pregon in sojenje v najzahtevnejših primerih korupcije in organiziranega kriminala ocenjujejo kot pomemben cilj, vendar opozarjajo, da predlog posega v razmerja med policijo, državnim tožilstvom in sodišči ter v položaj državnih tožilcev. Po njihovem gre za sistemsko reformo, pri kateri lahko nepremišljene rešitve dolgoročno vplivajo na kazenske postopke, pravice udeležencev in zaupanje v pravosodje.
Vlada je pred obravnavo zakon popravljala
Del teh pripomb je vlada poskušala nasloviti tik pred parlamentarno obravnavo.
14. septembra je soglašala s predlogi dopolnil in sporočila, da z njimi v največji možni meri upošteva pripombe zakonodajno-pravne službe ter mnenja Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva.
To pomeni, da predlog, o katerem je ponoči odločal parlamentarni odbor, ni povsem enak prvotni različici iz julija. Kritike starejših različic je zato treba brati tudi v tem kontekstu: del rešitev je bil vmes spremenjen.
Politični spor pa s tem ni izginil.
Koalicija vztraja, da obstoječi sistem pri najzahtevnejših korupcijskih primerih ni dovolj učinkovit in da država potrebuje specializirano institucionalno verigo. Opozicija po drugi strani meni, da organizacijsko preoblikovanje samo po sebi ne rešuje ključnih problemov ter opozarja na nevarnost političnega vpliva.
Tožilstvo in del sodstva pa že od začetka razprave poudarjata še tretji vidik: da mora biti pri tako velikem posegu v pravosodni sistem zagotovljena neodvisnost institucij in dovolj široka strokovna razprava.
Današnje glasovanje še ni konec zgodbe
Devet glasov za in šest proti zato ne pomeni, da je zakon že sprejet.
Današnje glasovanje pomeni, da je predlog prestal obravnavo na pristojnem parlamentarnem odboru in nadaljuje zakonodajno pot. O njem mora odločati še državni zbor.
Prav zaradi nasprotovanja opozicije in pomislekov dela pravosodne stroke bo nadaljevanje postopka pod povečanim političnim in strokovnim drobnogledom.
V ozadju pa ostaja vprašanje, glede katerega se različni strani pravzaprav strinjata bolj, kot kaže burna politična razprava: najzahtevnejši primeri korupcije in organiziranega kriminala morajo dobiti učinkovitejši in pravočasen sodni epilog.
Spor je predvsem o tem, ali je SKOK prava pot do tega cilja.
Koalicija odgovarja pritrdilno in zakon predstavlja kot reformo, ki bo povezala razdrobljen sistem. Opozicija opozarja na politizacijo, predstavniki sodstva in tožilstva pa so skozi postopek izpostavljali vprašanja neodvisnosti, pravne varnosti in ustreznosti posameznih rešitev.
Po noči, ki so jo poslanci preživeli v razpravi o enem najbolj občutljivih posegov v slovenski sistem pregona in sojenja, je prvi parlamentarni korak narejen. Končno odločitev o tem, kakšen SKOK bo Slovenija dejansko dobila, pa bo moral sprejeti državni zbor.
Spletno uredništvo
