Slovenija želi v ukrajinski »Drone Deal«: Kajzer in Hajdinjak pri Zelenskem, v Kijevu tudi slovenska podjetja

Slovenija želi okrepiti obrambno sodelovanje z Ukrajino, pri čemer so v ospredju brezpilotni sistemi. Zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak sta se v četrtek v Kijevu sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, Hajdinjak pa je ukrajinski strani predal pismo o interesu Slovenije za sodelovanje pri tako imenovanem »Drone Dealu«.

Slovenska ministra v Ukrajino nista odpotovala sama – v delegaciji so bili tudi predstavniki vodilnih slovenskih podjetij. Zelenski je po srečanju sporočil, da državi že govorita o prvih rezultatih in konkretnih skupnih obrambnih projektih.

Slovenija želi sodelovati pri dogovoru o dronih

Obisk slovenske vladne delegacije v Kijevu je imel več razsežnosti, od politične podpore Ukrajini in humanitarne pomoči do povojne obnove, toda eno najbolj konkretnih področij pogovorov predstavlja obrambno sodelovanje.

Obrambni minister Valentin Hajdinjak je ukrajinski strani predal pismo o interesu Slovenije glede dogovora o brezpilotnih letalnikih, je potrdilo slovensko zunanje ministrstvo. Slovenija tako izraža interes za sodelovanje pri pobudi, ki naj bi povezovala obrambne zmogljivosti in podjetja obeh držav.

Da pogovori niso več zgolj načelni, je nakazal tudi ukrajinski predsednik.

»Naši državi sodelujeta pri dogovoru o dronih, zato smo razpravljali o prvih rezultatih in skupnih obrambnih projektih, ki jih lahko izvedemo,« je po srečanju sporočil Zelenski.

Podrobnosti morebitnega dogovora – njegova finančna vrednost, konkretni projekti, podjetja in časovnica – za zdaj javno niso bile predstavljene.

V Kijev tudi predstavniki slovenskih podjetij

Posebej pomembna je še ena podrobnost obiska. Kajzerju in Hajdinjaku so se v Kijevu pridružili tudi predstavniki vodilnih slovenskih podjetij. To je potrdil tudi urad ukrajinskega predsednika.

Katera slovenska podjetja so sodelovala v delegaciji, v javno objavljenih informacijah ni navedeno. Prav tako za zdaj ni znano, katera podjetja bi lahko sodelovala pri prihodnjih skupnih obrambnih projektih.

Prisotnost gospodarstvenikov pa je pomembna zaradi širših načrtov obeh držav. Slovenija ne govori le o vojaški pomoči Ukrajini, temveč želi slovensko gospodarstvo vključiti tudi v projekte, povezane z obnovo države in morebitnim prihodnjim obrambnim sodelovanjem.

Kajzer je že pred obiskom povedal, da želi ugotoviti, v kateri fazi so procesi obnove Ukrajine in kje bi lahko sodelovala slovenska podjetja. Kot je poudaril, si Slovenija prizadeva, da bi bilo slovensko gospodarstvo v obnovo vključeno v čim večji meri.

Zelenski Sloveniji: Hvala za 50 milijonov dolarjev

Pomemben del srečanja je predstavljala tudi nadaljnja vojaška pomoč.

Zelenski se je Sloveniji posebej zahvalil za 50 milijonov ameriških dolarjev prispevka v okviru pobude PURL. Gre za mehanizem, povezan z zagotavljanjem prednostnih obrambnih potreb Ukrajine. Ukrajinski predsednik je ob tem poudaril zlasti potrebo po sredstvih za zaščito ukrajinskega zračnega prostora.

Po navedbah urada ukrajinskega predsednika so govorili o varnostnih vprašanjih v Ukrajini in širši regiji ter o pomenu zaščite ukrajinskega neba. Zelenski je izpostavil predvsem grožnjo balističnih raket in potrebo po prestreznih raketah.

Ukrajinski predsednik se je Sloveniji zahvalil tudi za dosedanje pakete humanitarne, vojaške in finančne pomoči ter pomoč pri vračanju ukrajinskih otrok, ki so bili odpeljani v Rusijo.

»Slovenija tukaj ni nevtralna«

Kajzer je politično stališče Slovenije še jasneje predstavil na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho.

Ponovno je podprl ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter njeno obrambo pred rusko agresijo.

»Slovenija tukaj ni nevtralna. Smo na strani Ukrajine,« je dejal Kajzer. Zavzel se je za krepitev ukrajinske obrambe ter za končanje vojne na način, ki bi omogočil trajen mir.

Slovenska ministra sta ukrajinskemu predsedniku ob srečanju izrazila tudi sožalje zaradi novega ruskega napada prejšnjo noč. Skupaj so se udeležili vsedržavne minute molka in se poklonili spominu na umrle v vojni.

Zelenski izpostavil tudi prihodnost Ukrajine v Evropi

Obramba in droni niso bili edina tema srečanja. Po Zelenskijevih besedah so veliko časa namenili tudi prihodnosti Ukrajine v združeni Evropi, regionalni varnosti in nadaljevanju ruskih napadov.

Ukrajina si že več let prizadeva za članstvo v Evropski uniji, Slovenija pa podpira njeno evropsko perspektivo.

Kajzer je ob tem napovedal nadaljnje politično povezovanje. Slovenija bo prihodnje leto gostila vrh Ukrajina–Jugovzhodna Evropa, ukrajinskega zunanjega ministra Sibiho pa je povabil na obisk v Ljubljano.

Za Kajzerja je bil to prvi obisk Ukrajine, odkar je junija prevzel položaj ministra za zunanje in evropske zadeve.

Od dronov do povojne obnove

Slovenska delegacija je obisk izkoristila tudi za pogovore o prihodnosti države po koncu vojne.

Kajzer je že pred odhodom v Kijev kot eno od prednostnih nalog izpostavil povojno obnovo in možnosti vključevanja slovenskega gospodarstva. Drugo pomembno področje je humanitarna pomoč, zaradi česar je napovedal tudi pogovore s predstavniki Svetovnega programa za hrano (WFP) v Kijevu.

V ospredje pa se vse bolj pomika tudi obrambna industrija.

Ukrajina je zaradi več kot štirih let obsežne vojne postala eno ključnih okolij za razvoj in uporabo brezpilotnih sistemov v sodobnem vojskovanju. Prav zato morebitno slovensko-ukrajinsko sodelovanje na področju dronov presega zgolj vprašanje neposredne pomoči Ukrajini – odpira tudi možnosti za povezovanje podjetij, tehnologije in obrambne industrije obeh držav.

Kaj natančno bo slovenski interes za »Drone Deal« pomenil v praksi, za zdaj še ni razkrito. Znano je, da je Hajdinjak ukrajinski strani predal pismo o interesu, Zelenski pa je javno potrdil, da državi že razpravljata o prvih rezultatih in skupnih obrambnih projektih.

Naslednji korak bo konkreten dogovor

Obisk Kajzerja in Hajdinjaka tako ni ostal zgolj pri ponovitvi politične podpore Ukrajini. Za Slovenijo je pomemben predvsem premik proti konkretnejšemu gospodarskemu in obrambnemu sodelovanju.

Na eni strani ostaja neposredna pomoč Ukrajini, med drugim slovenski 50-milijonski prispevek v okviru pobude PURL. Na drugi se odpirajo projekti, pri katerih bi lahko sodelovala tudi slovenska podjetja – od povojne obnove do obrambnih tehnologij.

Največ pozornosti bo zato v prihodnjih mesecih namenjene prav dogovoru o dronih. Pismo o interesu je predano, politična volja obeh strani je javno izražena, predstavniki slovenskih podjetij pa so že bili v Kijevu. Zdaj bo ključno, kaj bo iz teh pogovorov dejansko nastalo: katera podjetja bodo sodelovala, kakšni bodo projekti in koliko bo Slovenijo morebitno sodelovanje stalo.

Spletno uredništvo