Dizel pri dveh evrih, rešitev pa ima svojo ceno: Koliko bi nas stalo, če bi država trošarino znižala do skrajnosti?

Liter dizla stane 1,991 evra, 50-litrski rezervoar pa že 99,55 evra. Slovenija je običajni manevrski prostor pri trošarinah praktično izčrpala, zato zdaj od Bruslja zahteva dovoljenje, da bi za šest mesecev šla pod evropski minimum. Toda nižja cena na črpalki ima tudi drugo stran: manj trošarine pomeni manj denarja v državnem proračunu. Če bi si predstavljali skrajni, zgolj matematični scenarij popolne odprave sedanjih 33 centov trošarine na liter dizla, bi se lahko cena ob nespremenjenih drugih pogojih približala 1,59 evra, 50-litrski rezervoar pa bi bil približno 20 evrov cenejši. V šestih mesecih pa bi lahko samo pri dizlu iz javnih prihodkov izginilo okoli 300 milijonov evrov.
Slovenski vozniki so v manj kot treh mesecih doživeli izjemen skok cen. Še 30. junija je regulirani liter dizla stal 1,605 evra, od 15. septembra pa 1,991 evra. To je 38,6 centa več na liter oziroma 19,30 evra več pri 50-litrskem rezervoarju.
Bencin je v istem obdobju poskočil z 1,537 na 1,728 evra. Vlada je medtem trošarine že spustila do ravni, kjer pri dizlu brez evropskega dovoljenja praktično nima več prostora. Trošarina za dizel znaša 0,330 evra na liter, za 95-oktanski bencin pa 0,41759 evra.
Toda prošnja Bruslju odpira novo možnost – in hkrati novo vprašanje. Koliko nižje bi sploh lahko šli in koliko bi takšna odločitev stala državni proračun?
Slovenija je pri dizlu že pri evropskem minimumu
Slovenija je konec julija Evropsko komisijo zaprosila za posebno šestmesečno dovoljenje za znižanje trošarin na bencin in dizel pod najnižjo raven, ki jo sicer dopušča evropska zakonodaja. V začetku septembra je vlogo dopolnila še v povezavi s kurilnim oljem.
Pri dizlu je položaj posebej jasen. Sedanjih 330 evrov trošarine na 1000 litrov oziroma 33 centov na liter predstavlja najnižjo običajno dovoljeno evropsko raven. Tudi Furs izrecno navaja, da je to minimum iz 7. člena evropske energetske davčne direktive.
Zato vlada trošarine preprosto ne more znižati še za pet, deset ali dvajset centov samo s sprejetjem nove uredbe. Za odstopanje potrebuje evropsko dovoljenje.
Po 19. členu direktive lahko Evropska komisija posebno davčno obravnavo predlaga Svetu EU, končno dovoljenje pa morajo potrditi države članice. Komisija naj bi vlogo praviloma obravnavala v približno treh mesecih od prejema vseh potrebnih informacij.
Koliko bi lahko dizel stal, če Bruselj reče da?
Tu pridemo do zanimivega dela. Vlada ni javno objavila, do katere konkretne višine želi trošarino znižati, zato danes nihče ne more verodostojno trditi, da bo dizel denimo 1,80 ali 1,70 evra.
Lahko pa naredimo različne scenarije.
Če bi država trošarino znižala za 5 centov na liter, bi bil neposredni učinek na končno ceno zaradi 22-odstotnega DDV približno 6,1 centa. Ob nespremenjenih vseh drugih elementih bi se sedanjih 1,991 evra tako približalo 1,930 evra, pri 50 litrih pa bi voznik prihranil približno 3,05 evra.
Pri znižanju trošarine za 10 centov bi bil končni učinek približno 12,2 centa na liter. Dizel bi se lahko približal 1,869 evra, 50-litrski rezervoar pa bi stal okoli 93,45 evra, približno šest evrov manj kot danes.
Če bi šla država precej dlje in trošarino znižala za 20 centov, bi ob enakih predpostavkah cena padla za približno 24,4 centa. Liter bi bil tako okoli 1,747 evra, 50 litrov pa približno 87,35 evra.
To niso napovedi prihodnjih cen, temveč naši informativni izračuni. Cena goriva se še naprej spreminja glede na mednarodne kotacije naftnih derivatov in tečaj dolarja, slovenski regulirani model pa uporablja sedemdnevna povprečja.
Kaj pa skrajnost – trošarina nič?
Tu lahko naredimo še en izračun, vendar z zelo pomembnim opozorilom.
Če bi evropsko dovoljenje Sloveniji teoretično omogočilo popolno odpravo sedanje 33-centne trošarine za dizel in bi jo država dejansko odpravila, bi se davčna obremenitev zmanjšala za 33 centov plus pripadajoči DDV. Končni matematični učinek bi bil približno 40,3 centa na liter.
Ob sedanji osnovi 1,991 evra bi to pomenilo približno:
1,59 evra za liter dizla oziroma približno 79,42 evra za 50 litrov.
Prihranek pri enem 50-litrskem točenju bi bil približno 20,13 evra.
Toda tega scenarija ne smemo predstavljati kot realen vladni načrt. Slovenija ni objavila, da zahteva ničelno trošarino, niti še ne vemo, kakšno odstopanje bi bila Evropska komisija pripravljena predlagati in Svet EU dovoliti. Gre zgolj za prikaz zgornje matematične meje, če bi celotnih sedanjih 33 centov odstranili iz izračuna.
In prav pri tem scenariju se pokaže druga polovica zgodbe.
Kar ostane vozniku, ne pride v proračun
Trošarina ni zgolj številka na računu bencinskega servisa. Je prihodek državnega proračuna.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je država iz vseh trošarin skupaj prejela približno 890 milijonov evrov, kar je bilo že 40 milijonov manj kot v enakem obdobju lani. Ministrstvo za finance posebej navaja, da so bili nižji tudi prihodki od trošarin na energente.
Kako hitro lahko znižanje trošarine ustvari izpad, lepo pokaže že precej manjši pretekli ukrep. Ko je vlada junija 2025 znižala trošarino za dizel za nekaj več kot 2,6 centa na liter in hkrati nekoliko znižala trošarino na kurilno olje, je Ministrstvo za finance ocenilo, da bo samo zaradi teh sprememb v proračun vsak mesec prišlo približno 3,1 milijona evrov manj.
Pri znižanju za deset ali celo 33 centov so zato zneski povsem drugega velikostnega reda.
Koliko bi lahko znašala luknja?
Natančnega izračuna danes ni mogoče narediti brez aktualne strukture trošarinsko obdavčenih količin in predpostavk o tem, kako bi nižja cena vplivala na prodajo. Statistični podatki pa pokažejo velikost slovenskega trga: samo decembra 2025 je bilo v Sloveniji evidentiranih skoraj 108.000 ton dizelskega goriva, mesec prej skoraj 116.000 ton.
Če za orientacijski izračun uporabimo velikost trga, ki ustreza približno 1,4 do 1,6 milijarde litrov dizla letno, dobimo zelo zanimive številke. To ni napoved Ministrstva za finance, temveč naš približni scenarij, namenjen prikazu reda velikosti.
Pri šestmesečnem znižanju trošarine za 5 centov bi bil neposredni izpad trošarinskih prihodkov približno 35 do 40 milijonov evrov. Pri 10 centih bi govorili že o približno 70 do 80 milijonih, pri 20 centih pa o približno 140 do 160 milijonih evrov.
Če bi trošarino za dizel v skrajnem hipotetičnem primeru za šest mesecev odpravili v celoti, bi samo neposredni izpad trošarine lahko znašal približno 230 do 265 milijonov evrov.
In to še ni vse.
Nižja trošarina pomeni tudi manj DDV
Ker se DDV obračunava tudi na trošarino, znižanje trošarine zmanjša še prihodke iz DDV. Zato pri popolni odpravi 33-centne trošarine dejanski javnofinančni učinek ne bi bil samo izgubljenih 33 centov na liter.
Pri prej omenjeni okvirni količini prodaje bi lahko dodatni izpad DDV v šestih mesecih znašal približno 50 do 60 milijonov evrov.
Skupaj bi tako skrajni šestmesečni scenarij samo pri dizlu lahko pomenil približno 280 do 320 milijonov evrov manj davčnih prihodkov.
To ni uradna ocena proračunskega učinka in dejanski rezultat bi bil drugačen. Nižja cena lahko poveča prodajo goriva v Sloveniji, zmanjša odhajanje voznikov na črpalke čez mejo in poveča potrošnjo, s čimer država del izgubljenih prihodkov dobi nazaj. Pri gospodarskih prevoznikih je treba upoštevati tudi posebnosti trošarinskega sistema in vračil.
Toda osnovne matematike to ne spremeni: večje ko bo znižanje trošarine, večji bo neposredni izpad prihodkov.
In Slovenija ne prosi za izjemo samo za dizel
Tu postane potencialni račun še večji. Vloga ni omejena zgolj na dizel. Vlada je prvotno zaprosila za možnost znižanja trošarine pod evropski minimum tudi pri bencinu, septembra pa je vlogo dopolnila še glede kurilnega olja.
Če bi država dovoljeno znižanje v večjem obsegu uporabila pri vseh treh energentih, bi bil skupni javnofinančni izpad zato večji od našega izračuna za dizel.
In država v leto 2027 ne vstopa brez drugih pritiskov. Predlog letošnjega rebalansa že predvideva 2,2 milijarde evrov primanjkljaja, ob tem pa se povečujejo obrambni in drugi izdatki.
Zato vprašanje ni samo, ali lahko država zniža ceno na črpalki. Vprašanje je tudi, s čim bo nadomestila manjkajoče prihodke, če bo znižanje veliko.
Vozniki že zdaj del računa ne plačujejo – začasno
Ob tem je pomembna še ena podrobnost. Sedanja cena 1,991 evra že vključuje državne posege.
Plačevanje CO₂ dajatve za bencin, dizel in kurilno olje je trenutno začasno ukinjeno do 28. septembra. Če ukrep ne bo podaljšan, bi se 29. septembra pri dizlu vrnila okoljska dajatev v višini 0,08330 evra na liter.
Država ocenjuje, da bi brez regulacije cen ter sedanjih oprostitev dizel trenutno stal okoli 2,206 evra na liter. To bi pomenilo 110,30 evra za 50-litrski rezervoar – več kot deset evrov več kot danes.
Toda tudi ta podatek ima drugo stran: ukrepi, zaradi katerih voznik plačuje manj, imajo javnofinančno ceno oziroma zmanjšujejo prihodke iz posameznih dajatev.
Pocenitev za 20 evrov ali 300 milijonov manj v blagajni?
Če Bruselj Sloveniji odobri izjemo, bo vlada dobila možnost, ne pa obveznosti, da trošarino močno zniža. Tudi Ministrstvo za finance samo priznava, da mora pri določanju njene dejanske višine tehtati med cenami goriva, javnofinančnimi posledicami in cenami v sosednjih državah.
Prav zato je malo verjetno, da bi bilo vprašanje tako preprosto kot: zakaj trošarine ne odpravimo in voznikom pustimo 20 evrov pri vsakem rezervoarju?
Ker bi lahko skrajni ukrep po našem okvirnem izračunu samo pri dizlu v šestih mesecih pomenil okoli 300 milijonov evrov manj javnih prihodkov, ob bencinu in kurilnem olju pa še več. Takšen izpad bi bilo treba pokriti z višjimi prihodki drugje, nižjimi izdatki ali večjim primanjkljajem.
Na drugi strani pa tudi odločitev, da država ne stori ničesar, ni brez posledic. Dizel je že pri 1,991 evra, dražje gorivo pa ne prizadene samo voznika na bencinski črpalki. Draži transport, logistiko in poslovanje podjetij, del teh stroškov pa se lahko prelije tudi v cene blaga in storitev.
Bruselj lahko Sloveniji odpre vrata za nižjo trošarino. Toda šele nato bo prišla težja odločitev: koliko cenejšega goriva si država dejansko lahko privošči. Kajti račun bo v vsakem primeru nekdo plačal – bodisi voznik na črpalki bodisi država z nižjimi prihodki, njihov izpad pa se na koncu tako ali drugače dotakne vseh nas.
Spletno uredništvo



