Specializirano državno tožilstvo je Državni zbor obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper nekdanjega predsednika vlade in sedanjega poslanca Roberta Goloba. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića naj bi se postopek nanašal na sum kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje, ki naj bi bilo storjeno v času, ko je Golob vodil vlado.
Pred začetkom postopka pa mora zaradi njegovega poslanskega statusa o vprašanju imunitete odločati državni zbor. Golob se po doslej znanih informacijah na poslansko imuniteto še ni skliceval.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v ponedeljek dopoldne javnost seznanil z obvestilom, ki ga je DZ prejel od Specializiranega državnega tožilstva.
Po njegovih besedah ga je tožilstvo obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper poslanca Roberta Goloba.
Golob naj bi bil osumljen kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje, dejanje pa naj bi bilo povezano z obdobjem, ko je opravljal funkcijo predsednika vlade.
Gre za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega postopka, zato je treba poudariti, da Golob ni bil pravnomočno obsojen in da sama uvedba postopka ne pomeni ugotovitve kazenske odgovornosti.
Stevanović podrobnosti zadeve ni razkril
Predsednik DZ v današnji izjavi ni pojasnil, na kateri konkretni primer se obvestilo Specializiranega državnega tožilstva nanaša.
Povedal je, da se Robert Golob na poslansko imuniteto še ni skliceval, vendar je pristojni organ v skladu z ustavo, zakonom o kazenskem postopku in zakonom o poslancih zahteval odločitev državnega zbora kot procesni pogoj za nadaljevanje postopka.
Stevanović je po prejemu obvestila seznanil Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo.
Ta bo vprašanje poslanske imunitete obravnavala na zaprti seji in državnemu zboru predlagala odločitev o tem, ali naj se Golobu imuniteta prizna ali ne.
Je postopek povezan z zadevo Bobnar?
Čeprav Stevanović danes konkretnega ozadja postopka ni razkril, okoliščine kažejo na možnost, da gre za primer, ki je v javnosti že znan kot zadeva Bobnar. Tega Specializirano državno tožilstvo oziroma predsednik DZ v današnji izjavi nista izrecno potrdila.
Mediji so namreč že pred meseci poročali, da je Specializirano državno tožilstvo oktobra 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper eno fizično osebo.
Po takratnih neuradnih informacijah 24ur naj bi šlo za Roberta Goloba, očitano kaznivo dejanje pa naj bi bilo prav dajanje daril za nezakonito posredovanje.
Zadeva Bobnar izvira iz dogajanja v času Golobove vlade in dolgoletnega spora glede domnevnih političnih pritiskov na delo policije. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je po odhodu iz vlade javno spregovorila o domnevnih pritiskih na kadrovanje v policiji, očitke pa je Golob zavračal.
Dokler pristojni organi ne razkrijejo več informacij, povezave med današnjim obvestilom in zadevo Bobnar ni mogoče predstavljati kot dokončno potrjenega dejstva.
Kaj pomeni poslanska imuniteta?
Ker je Robert Golob po letošnjih parlamentarnih volitvah poslanec, je v postopku pomembno tudi vprašanje poslanske imunitete.
Predsednik DZ je pojasnil, da mora mandatno-volilna komisija zadevo obravnavati na zaprti seji. Komisija bo nato državnemu zboru predlagala, ali naj se Golobu poslanska imuniteta prizna ali ne.
Po Stevanovićevih besedah je odločitev državnega zbora v tem primeru procesna predpostavka za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega postopka.
Golob do njegove današnje izjave še ni sporočil, ali se bo na imuniteto skliceval.
Odločanje o imuniteti samo po sebi ne pomeni odločanja o tem, ali je poslanec očitano kaznivo dejanje storil. Državni zbor v tem postopku ne presoja njegove kazenske odgovornosti, ampak vprašanje poslanske imunitete, o kazenski odgovornosti pa lahko odloča le sodišče.
Za očitano kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen
Stevanović je povedal tudi, da je za kaznivo dejanje, zaradi katerega želi tožilstvo začeti postopek, zagrožena zaporna kazen do šestih let.
Tudi ta podatek pa ne pomeni, da takšna kazen Golobu dejansko grozi oziroma da bi mu bila izrečena. Gre za zakonsko predpisani kazenski okvir za očitano kaznivo dejanje, medtem ko bo moralo tožilstvo v morebitnem nadaljnjem postopku svoje očitke šele dokazovati.
Pri poročanju o primeru je zato pomembna razlika med sumom kaznivega dejanja, začetkom kazenskega postopka, morebitno obtožnico in pravnomočno obsodbo.
Trenutni postopek je še daleč od zadnje faze.
Golob se na današnje informacije še ni odzval
Do objave članka Robert Golob današnjih navedb predsednika državnega zbora še ni javno komentiral.
Prav tako za zdaj ni znano, ali se bo skliceval na poslansko imuniteto.
Več bo znanega po obravnavi na mandatno-volilni komisiji in odločitvi državnega zbora. Šele nato bo jasno, ali so izpolnjeni tudi procesni pogoji, da se kazenski postopek nadaljuje.
Primer bo zaradi dejstva, da se nanaša na nekdanjega predsednika vlade in sedanjega poslanca ter na domnevno dejanje iz časa njegovega vodenja vlade, nedvomno deležen velike javne pozornosti.
Vendar mora do pravnomočne odločitve veljati temeljno načelo kazenskega prava – domneva nedolžnosti. Današnje obvestilo tožilstva zato pomeni pomemben procesni korak, ne pa ugotovitve, da je Robert Golob očitano kaznivo dejanje tudi storil.
Spletno uredništvo
