Razkol v Sloveniji: Referendum o volilni pravici tujcev deli državni zbor
V slovenskem državnem zboru (DZ) so poslanci razdeljeni glede vprašanja posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Junija so bile sprejete spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav.
Koalicija in stranka Resnica menita, da sprejetje sprememb in postopki glede morebitnega zakonodajnega referenduma ne preprečujejo DZ, da ugotovi voljo volivcev za prihodnjo ureditev tega vprašanja. Opozicija pa trdi, da je razpis posvetovalnega referenduma zloraba demokratičnih institutov, saj je DZ o tem vprašanju že odločil.
Koalicija in Resnica za referendum
Koalicija in Resnica zagovarjata stališče, da se mora volilno pravico na lokalnih volitvah presojati in prilagoditi trenutnim okoliščinam. Po besedah Andreja Kosija iz stranke SDS so se migracijske in demografske razmere od leta 2002, ko je bila priznana volilna pravica državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem, bistveno spremenile. Njihov delež v lokalnih skupnostih se je povečal, kar odpira vprašanje, ali naj pravica ostane vezana na stalno prebivališče ali državljanstvo.
Poslanska skupina NSi, SLS in Fokus meni, da bi morala biti volilna pravica pogojena z državljanstvom, kot to velja za državne volitve. Srečko Ocvirk je poudaril, da tujci lahko pridobijo državljanstvo po desetih letih bivanja v Sloveniji, s čimer pridobijo tudi volilno pravico. Prav tako druge države Slovencem ne podeljujejo pravice sodelovanja na lokalnih volitvah.
Opozicija opozarja na zlorabo demokratičnih institutov
Opozicija nasprotuje razpisu posvetovalnega referenduma. Poudarjajo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi jasen v določbi, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum pred končno odločitvijo. Dušan Vujanović iz stranke Svoboda meni, da je to le poskus preusmerjanja pozornosti od zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Vujanović je prepričan, da spremembe volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami načnejo zaupanje v demokracijo.
Luka Goršek iz SD je poudaril, da vlada, ki zahteva popolno asimilacijo tujcev, jim hkrati jemlje možnosti vključitve. Napovedal je zahtevo za ustavno presojo ukrepa odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav. Nataša Sukič iz Levice je izpostavila, da so ti posamezniki del slovenske družbe, plačujejo davke in so neposredno prizadeti z lokalnimi politikami.
Primerjave z drugimi evropskimi državami
Elena Zavadlav Ušaj iz poslanske skupine Demokrati je opozorila, da slovenska ureditev ni samoumevna. Države kot so Francija, Nemčija in Italija, ne priznavajo lokalne volilne pravice državljanom tretjih držav, medtem ko Španija in Portugalska to pogojujeta z vzajemnostjo.
Načrtovani referendumi in njihovi cilji
Koalicija predlaga razpis treh posvetovalnih referendumov, med njimi o volilni pravici državljanov tretjih držav. Opozicija vidi v tem poskus mobilizacije desnega volilnega telesa in preusmerjanje pozornosti.
Predlogi so že dobili zeleno luč pristojnih odborov, volivci pa bodo o vprašanjih odločali 11. oktobra.
Spletno uredništvo
