Evropa se kljub ameriškim sankcijam ne odziva: Kaj to pomeni
Medtem ko se Washington vse bolj osredotoča na sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, Evropa ostaja pasivna. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je izrazila le načelna stališča, da bi morali sodniki in uradniki ICC delovati neodvisno, brez zunanjih pritiskov.
Odziv Bruslja
Kljub ameriški odločitvi o uvedbi sankcij Evropska komisija še ni pokazala pripravljenosti za aktiviranje statuta o blokiranju. Ta statut bi omogočil preprečevanje eksteritorialne uporabe ameriških sankcij znotraj EU. Težava nastane, ker se evropski subjekti kljub temu ravnajo po sankcijah, četudi zanje ne veljajo.
Slovenija ni izjema pri tej problematiki. Lani sprejete sankcije proti sodnikoma, ki sta državljana EU, Nicolas Guillou iz Francije in Beti Hohler iz Slovenije, so ostale brez protiukrepov Bruslja. Sankcije so posledica njunega odločanja v primerih, ki vključujejo naloge za aretacijo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta.
Zakaj evropska neodzivnost
Evropska pasivnost pri teh sankcijah je pogosto povezana z željo po ohranjanju dobrih odnosov z ZDA. Vendar pa to odpira vprašanja o neodvisnosti evropske politike in njeni zmožnosti zaščite lastnih interesov. Večina evropskih držav se raje izogne konfrontacijam z ZDA in s tem tvega izgubo lastne avtonomije na mednarodnem prizorišču.
Različni pogledi
- Podporniki ameriških sankcij menijo, da so potrebne za vzpostavitev mednarodnega reda.
- Kritiki pa opozarjajo na nevarnost, da bi te sankcije lahko omejile neodvisnost mednarodnih institucij, kot je ICC.
Evropska unija se sooča z izzivom, kako uravnotežiti odnose z ZDA, hkrati pa ohraniti lastno suverenost in zmožnost vplivanja na mednarodne zadeve. Ostaja odprto vprašanje, ali bo Bruselj v prihodnosti našel bolj proaktivno rešitev za to dilemo.
Spletno uredništvo Toti Maribor
