Občine se zadolžujejo kot še nikoli: katere tonejo v dolgove in katerim uspeva brez enega samega kredita?
Slovenske občine so vse bolj zadolžene. V letu 2025 se je njihov skupni dolg povečal za približno 150 milijonov evrov in dosegel okoli 1,5 milijarde evrov, kažejo podatki ministrstva za finance. Občine po vsej državi vlagajo v gradnjo cest, vrtcev, šol, športnih objektov in drugo infrastrukturo, pri čemer številne projekte financirajo s posojili.
Medtem ko dolgovi iz leta v leto naraščajo, pa obstaja tudi druga zgodba – nekaj občin še vedno posluje brez enega samega evra dolga.
Dolg občin se je v desetih letih skoraj podvojil
Podatki ministrstva za finance kažejo, da se zadolženost občin povečuje že več let. Leta 2015 je skupni dolg občin znašal 865 milijonov evrov oziroma približno 414 evrov na prebivalca. Konec lanskega leta pa je skupna zadolženost narasla na okoli 1,5 milijarde evrov, kar pomeni približno 735 evrov dolga na prebivalca.
Razlogi za rast zadolženosti so različni. Občine se odločajo za gradnjo in obnovo javne infrastrukture, številne pa so morale po katastrofalnih poplavah leta 2023 dodatno financirati sanacijo cest, mostov in drugih objektov. V letu pred lokalnimi volitvami je investicijska dejavnost tradicionalno še intenzivnejša, kar se odraža tudi v večjem obsegu zadolževanja.
Gornji Petrovci ostajajo na vrhu lestvice
Najbolj zadolžena občina na prebivalca ostajajo Gornji Petrovci. Tam dolg znaša kar 2.860 evrov na prebivalca.
Novi župan Milan Horvat je po prevzemu funkcije napovedal postopno sanacijo občinskih financ. Njegov predhodnik Franc Šlihthuber je bil pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja upnikov in trenutno čaka na odločitev o odlogu prestajanja zaporne kazni zaradi zdravstvenih razlogov.
Med najbolj zadolženimi občinami sta tudi Radlje ob Dravi in Prevalje. V Radljah ob Dravi dolg znaša 1.968 evrov na prebivalca, v Prevaljah pa 1.441 evrov. Župan Prevalj Matic Tasič pojasnjuje, da velik del zadolženosti predstavljajo kratkoročna posojila, namenjena odpravi posledic poplav in obnovi gozdnih cest.
Po podatkih ministrstva ima več kot tisoč evrov dolga na prebivalca kar 23 slovenskih občin.
Osem občin še vedno posluje brez dolgov
Na drugi strani lestvice so občine, ki jim kljub številnim investicijam uspeva poslovati brez zadolževanja. To so Bloke, Domžale, Gorišnica, Kranjska Gora, Markovci, Trzin, Žetale in – po podatkih za lansko leto – tudi Mengeš.
Župan občine Bloke Jože Doles meni, da razvoj občine ni nujno povezan z najemanjem kreditov. Po njegovih besedah je ključ predvsem odgovorno gospodarjenje z javnimi sredstvi, dobra priprava investicij in previdno načrtovanje občinskega proračuna.
Posebna zgodba je Mengeš. Občina je več let uspešno poslovala brez dolgov, pri čemer ji je pomembno pomagal tudi izreden prihodek iz naslova Eurojackpota, ki je občinskemu proračunu prinesel približno devet milijonov evrov. Letos pa so tudi v Mengšu zaradi gradnje vrtca in šole najeli posojilo, zato občina po novem beleži okoli 540 evrov dolga na prebivalca.
Kdaj je zadolževanje smiselno?
Sama višina dolga še ne pove, ali občina posluje dobro ali slabo. Finančni strokovnjaki opozarjajo, da je pomembno predvsem, za kaj se občina zadolži in ali lahko obveznosti dolgoročno odplačuje brez ogrožanja svojega delovanja.
Posojila so pogosto namenjena gradnji infrastrukture, ki jo bodo prebivalci uporabljali desetletja. Takšne investicije lahko občinam dolgoročno prinesejo razvoj, višjo kakovost življenja in večjo privlačnost za gospodarstvo. Težave nastanejo predvsem takrat, ko zadolženost preseže finančne zmožnosti občine ali ko se posojila uporabljajo za pokrivanje tekočih stroškov namesto razvojnih projektov.
Med razvojem in finančno disciplino
Razlike med slovenskimi občinami so velike. Nekatere za razvoj posegajo po kreditih, druge skušajo projekte financirati predvsem iz lastnih prihodkov, evropskih sredstev in državnih razpisov. Primeri občin brez dolgov kažejo, da je mogoče tudi brez zadolževanja izpeljati pomembne investicije, hkrati pa visoka zadolženost sama po sebi še ne pomeni slabega upravljanja, če so sredstva namenjena dolgoročnim razvojnim projektom.
Ob nadaljnjem naraščanju skupnega dolga občin pa ostaja odprto vprašanje, ali bo trend zadolževanja tudi v prihodnjih letih ostal tako izrazit ali pa bodo občine zaradi višjih stroškov financiranja in proračunskih omejitev prisiljene iskati drugačne načine financiranja svojih projektov.
Spletno uredništvo
