Nova pravila EU: Kako bo umetna inteligenca spremenila spletne vsebine?
Evropska unija je danes uvedla nova pravila v povezavi z umetno inteligenco, ki bodo spremenila način, kako uporabniki dojemajo spletne vsebine. Ta pravila zahtevajo obvezno označevanje t. i. globokih ponaredkov in drugih vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, s čimer želijo evropskim državljanom omogočiti, da lažje ločijo med resničnimi in lažnimi informacijami. Obstoječi sistemi umetne inteligence imajo čas do 2. decembra, da se prilagodijo tem novim pravilom.
Glavni cilj novega akta je zaščita evropskih državljanov pred zavajajočimi informacijami na spletu. S tem želijo zagotoviti, da bodo uporabniki sposobni takoj prepoznati, ali je vsebina, s katero se srečujejo, resnična ali lažna. Nova pravila vključujejo zahtevo, da morajo podjetja, ki uporabljajo sisteme umetne inteligence, kot so klepetalni roboti, jasno označiti, da gre za umetno inteligenco. Prav tako morajo vse slike in besedila, ustvarjena z umetno inteligenco, nositi oznako, ki to navaja.
Generativna umetna inteligenca omogoča ustvarjanje in širjenje lažnih oziroma zavajajočih informacij v izjemnem obsegu. Neimenovani uradnik EU je pojasnil, da je zaradi umetne inteligence vse težje ločiti med resničnim in umetno ustvarjenim, zato pravila EU stremijo k ohranitvi zaupanja državljanov v to, kar vidijo, slišijo in berejo.
Posebno pozornost so pravila usmerila na t. i. globoke ponaredke (deepfakes) – to so besedila, slike, videoposnetki in zvoki, ki so videti pristni, vendar so ustvarjeni ali prirejeni s pomočjo umetne inteligence. Pravila zadevajo vsebine, ustvarjene v poklicne namene, medtem ko posamezniki, ki umetno inteligenco uporabljajo zgolj za osebne namene, ne bodo prizadeti. Sistemi, ki so bili dani na trg pred današnjim dnem, se morajo do 2. decembra prilagoditi novim pravilom, z nekaterimi izjemami za umetniška, ustvarjalna in satirična dela ter čisto fikcijo.
Poleg tega je v ponedeljek začel veljati t. i. digitalni omnibus o umetni inteligenci, ki prinaša spremembe v evropski akt o umetni inteligenci. Namen tega zakonodajnega posega je sprememba nekaterih časovnih okvirjev akta in zmanjševanje administrativnih bremen. Začetek uporabe določb, ki opredeljujejo pravni okvir za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, se z omnibusom zamika v leto 2027 oz. 2028. Pravila za visokotvegane sisteme, med drugim na področjih biometrije, kritične infrastrukture, izobraževanja, zaposlovanja ter odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se bodo začela uporabljati 2. decembra 2027, medtem ko se bodo pravila za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, ki so zajeti s področno zakonodajo, začela uporabljati 2. avgusta 2028. Digitalni omnibus obenem zmanjšuje podvajanje zahtev in poenostavlja nekatere postopke.
Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so ta teden spomnili, da je Slovenija med prvimi članicami EU sprejela zakon za izvajanje akta o umetni inteligenci. Zakon določa pristojne organe, nadzor in podporne mehanizme za učinkovito izvajanje evropskih pravil ter krepi pravno varnost uporabnikov in razvijalcev umetne inteligence.
Spletno uredništvo
