Suša in vročina: Slovensko kmetijstvo pred veliko krizo
Slovensko kmetijstvo se sooča z eno najhujših suš v zadnjih letih, ki je močno prizadela različne regije po državi. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je poročala, da so suša in visoke temperature prizadele celotno državo, zlasti pa regije Pomurje, Podravje, Primorsko in Dolenjsko s Spodnjim Posavjem.
V teh območjih škoda na nekaterih pridelkih dosega celo 90 odstotkov. Poleg suše so kmetje morali prenašati tudi posledice nedavnih neurij s točo, kar je dodatno poslabšalo razmere, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.
Obsežna škoda na pridelkih
Prizadete so predvsem travinje, krmne rastline, koruza, krompir, zelenjava in druge poljščine. Agencija RS za okolje je opozorila na dolgotrajen primanjkljaj padavin in izrazito pomanjkanje talne vlage, kar še poslabšuje vodnobilančne razmere. Ti izredni vremenski pogoji zahtevajo takojšnje ukrepanje kmetov za zmanjšanje škode.
Priporočeni ukrepi za kmete
- Uporaba zastirk za zmanjšanje izgube vlage pri obdelavi tal.
- Povaljanje njiv po setvi za boljši stik semena s tlemi.
- Omejitev gnojenja z granuliranimi in živinskimi gnojili brez padavin.
- Uporaba listnih gnojil za dognojevanje, dokler ne pride do večjih padavin.
- Posebna skrb za travnike z valjanjem ruše in odstranjevanjem suhe organske mase.
- Nemudoma namakanje in zastiranje tal pri zelenjadnicah.
- Hitro spravilo pridelka in dognojevanje po dežju pri ozimnih žitih.
Širši ukrepi in priporočila
Kmetje se lahko izognejo vročinskemu stresu s pomočjo biostimulantov, aminokislin in listnih gnojil, ki krepijo odpornost rastlin. Namakanje je priporočljivo izvajati ponoči ali zgodaj zjutraj, foliarna škropljenja pa v hladnejšem delu dneva. V sadjarstvu in vrtnarstvu se priporoča uporaba senčilnih mrež in zastirke za zaščito tal in koreninskega sistema. Izogibati se je treba globokemu oranju presušenih tal, uporabi talnih herbicidov in kurjenju organskih ostankov na njivah in travinju.
Pomoč in vloge za kmete
Ministrstvo poziva kmete k rednemu spremljanju informacij pristojnih ustanov in jih spodbuja, da se pravočasno obrnejo na kmetijske svetovalce. Ti jim lahko pomagajo pri uveljavljanju razpoložljivih ukrepov in prilagoditvah pri pridelavi. Za kmete, ki so utrpeli škodo zaradi neurij s točo med letošnjim 12. majem in 22. junijem, trenutno poteka zbiranje vlog. Rok za oddajo vlog je v ponedeljek.
Ministrstvo je Evropsko komisijo že zaprosilo za pomoč iz solidarnostnih mehanizmov EU za odpravo posledic letošnjih neurij s točo. Postopek uradnega ocenjevanja škode zaradi suše se začne na podlagi odločitve Uprave RS za zaščito in reševanje, pobudo pa lahko podajo lokalne skupnosti, organizacije ali ministrstvo.
Dolgotrajni ukrepi in priložnosti za kmete
Po potrditvi končne ocene škode bodo na voljo različne oblike pomoči, vključno s sredstvi za odpravo posledic škode v kmetijstvu za pridelke z več kot 30-odstotno škodo, pomoč po pravilih de minimis za popolnoma uničene pridelke in trajne nasade, možnost znižanja ali odpisa prispevkov za socialno varnost ter možnost znižanja ali odpisa zakupnin za zemljišča v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Ministrstvo poudarja dolgoročne ukrepe, kot so vlaganja v namakanje, kot ključno za povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva na sušne razmere. Kmetje naj izkoristijo obstoječe ukrepe za prilagajanje na sušo in zmanjševanje posledic naravnih nesreč. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike so na voljo sredstva za vzpostavitev in posodobitev namakalnih sistemov. Trenutno sta odprta dva javna razpisa: eden za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov in drugi za nakup namakalne opreme, oba v višini 500.000 evrov. Upravičenci do podpore so tako fizične kot pravne osebe.
