Slovenija in Izrael v diplomatskem zastoju: Zavrnitev veleposlanika
V nenavadnem diplomatskem zapletu sta bila slovenska kandidata za veleposlanika, Robert Krmelj in Ksenija Škrilec, zavrnjena s strani Izraela in Hrvaške. Po nepisanih pravilih naj bi bili trije meseci skrajni rok za podelitev agremana, a po skoraj šestih mesecih soglasja še vedno ni bilo. Vlada je zato razveljavila sklepa o njunem imenovanju. To je povzročilo nemir na diplomatski sceni, saj se odpira vprašanje, zakaj sta bila kandidata zavrnjena.
Vlada razveljavila sklepa o imenovanju
Prejšnji teden je slovenska vlada na dopisni seji razveljavila sklepa o imenovanju Roberta Krmelja za veleposlanika v Tel Avivu in Ksenije Škrilec za veleposlanico v Zagrebu. Po skoraj šestih mesecih čakanja na soglasje držav gostiteljic se je odločila za ta korak. Kot poroča portal N1, preseganje trimesečnega roka za podelitev agremana lahko razumemo kot znak nestrinjanja države gostiteljice z izbiro kandidatov.
Predsednica Pirc Musar o “trmasti vztrajnosti”
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že decembra lani izrazila pomisleke glede nekaterih kandidatur, ki jih je predlagala prejšnja vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba. Febuarja je potrdila, da ne bo podpisala ukaza o imenovanju Ksenije Škrilec.
“Za štiri kandidate mojega soglasja ni. Res je, da so trije umaknili svojo kandidaturo, za enega celo vlada. Eden od teh kandidatov (…) pa trmasto vztraja. Kako lahko veleposlanik gre v neko državo in nima zaupanja predsednika države? Na to vprašanje naj si odgovori ta kandidat oziroma kandidatka sama,”
je predsednica izjavila v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija.
Golobova vlada se je odločila prezreti pomisleke predsednice in je potrdila vseh štiri kandidature. Kasneje sta Aleksander Jevšek in Ivana Nedižavec Korada odstopila od kandidatur, sklep o imenovanju Iztoka Mirošiča za veleposlanika v Italiji pa je bil tudi razveljavljen. Čeprav je predsednica večkrat poudarila, da ne bo podpisala ukaza o imenovanju Škrilec, je ta vztrajala pri kandidaturi, zunanje ministrstvo pa je Hrvaško zaprosilo za agreman. Hrvaška je odgovorila z uradno noto, v kateri je zahtevala pojasnila o neusklajenosti glede njene kandidature, kar pa slovenska stran ni pojasnila, navaja N1.
Izrael in vprašanje izbire veleposlanika
Medtem je Robert Krmelj bil potrjen za veleposlanika v Tel Avivu januarja letos, potem ko je dosedanji veleposlanik Bogdan Batič odstopil in se predčasno vrnil v domovino. Čeprav predsednica ni imela zadržkov glede Krmeljevega imenovanja, naj bi se zapletlo pri agremanu države gostiteljice. Portal N1 navaja, da naj bi Izraela bolj motilo dejstvo, da je Krmelja izbrala Golobova vlada, ki je izražala kritična stališča glede dogajanj v Gazi.
Razveljavitev sklepov o imenovanju Škrilec in Krmelja pomeni, da bo moralo zunanje ministrstvo objaviti nov razpis za veleposlaniški mesti v Izraelu in na Hrvaškem. Izjema bi bila, če bi bil položaj rezerviran za kandidata iz politične kvote, kar pa v tem primeru ne velja.
Vse to nakazuje na nujnost boljšega usklajevanja in komunikacije med različnimi vejami oblasti ter na potrebo po bolj premišljenem izboru kandidatov za tako pomembne položaje.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
