Dva referenduma na isto temo: Slovenija pred pravnim izzivom

V Sloveniji se dogaja nekaj, kar pravni strokovnjaki v državi še niso doživeli. Jeseni bi lahko o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah odločali kar dvakrat. Prvič bi bil izid posvetovalnega referenduma zgolj smernica za politiko, brez pravnih posledic, medtem ko bi drugi, zakonodajni referendum, imel dejanske pravne učinke.

Situacija je zapletena zaradi zakonske določbe, ki bi lahko koalicijskim načrtom prekrižala pot. V ozadju pa se odvijajo tudi dejavnosti nevladnih organizacij in opozicije, ki bi lahko dodatno zapletle situacijo.

Koalicijske stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati so skupaj z Resnico prejšnji teden vložile tri posvetovalne referendume. Parlamentarna večina jih namerava razpisati na izredni seji ob koncu poletnih počitnic, izvedeni pa bi bili 11. oktobra, skupaj z naknadnim zakonodajnim referendumom o zakonu o parlamentarni preiskavi. Na teh posvetovalnih referendumih bi volivci glasovali o pogojih za denarno socialno pomoč delovno sposobnim osebam, ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Vendar je vprašanje volilne pravice že predmet referendumske pobude, saj je koalicija z Resnico sredi junija v državnem zboru sprejela novelo, ki ukinja volilno pravico državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Poslanec največje koalicijske stranke SDS, Simonič, je pojasnil, da želijo s predlogom posvetovalnega referenduma olajšati delo “levi sili, ki zbira podpise”. Za razpis posvetovalnega referenduma namreč zbiranje podpisov volivcev ni potrebno. “Torej bomo hitro prišli do posvetovalnega referenduma in bomo videli, kako se bodo ljudje odločili. Tudi sami bodo imeli lažjo podlago, da vidijo, če ljudje sploh to podpirajo,” je pojasnil Simonič.

Prvič v Sloveniji: Dva referenduma na isto temo?

Več naših sogovornikov je opozorilo, da gre za situacijo, ki je v Sloveniji še ni bilo. Vprašanja v zvezi s tem, kaj vložitev zahteve za razpis posvetovalnega referenduma pomeni za pobudo za zakonodajni referendum, smo poslali v državni zbor. A so nam sporočili, da bi bili odgovori “preuranjeni glede na to, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora”. To je pravno vprašanje, ki bo naslovljeno tekom postopka.

Profesorica upravnega prava dr. Bruna Žuber je za N1 povedala, da takšnega primera, ko bi vzporedno tekli postopki za dva referenduma, ki sta vsebinsko praktično identična, v Sloveniji ne pomni. Opozorila je, da se zakonodajni referendum po svojem učinku, namenu in času izvedbe povsem razlikuje od posvetovalnega. “Namen posvetovalnega referenduma je pridobiti predhodno stališče volivcev o nekem vprašanju iz pristojnosti državnega zbora. Ta naj bi mnenje volivcev upošteval, če ga ne, pa so posledice zgolj politične narave,” je pojasnila. Zakonodajni referendum pa ima pravne učinke, saj je naknadni in zavezujoč.

Pravna dilema in potencialne ustavne presoje

Obstaja ključna določba v zakonu o referendumu, ki bi lahko bila glavna ovira za koalicijske načrte. 28. člen določa: “Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.” O vprašanju volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah pa je državni zbor že končno odločil, saj je sprejel novelo zakona, ki to pravico ukinja.

V primeru, da bi bil dejansko razpisan posvetovalni referendum, bi lahko skupina najmanj 30 poslancev na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma. Ustavno sodišče bi nato presojalo tudi z vidika omenjenega 28. člena zakona – ali lahko razpišemo posvetovalni referendum, čeprav imamo neko odločitev o posameznem vprašanju že sprejeto.

Strategije nevladnih organizacij in opozicije

Po informacijah N1 so se v vrstah pobudnikov že pred zadnjim manevrom koalicije s posvetovalnimi referendumi pojavljala razmišljanja, da bi svojo pobudo umaknili in s tem opoziciji omogočili, da zahteva ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah in tudi začasno zadržanje. Dokler je referendumska pobuda nevladnikov aktivna, zakon ne more začeti veljati in s tem tudi ne more v ustavno presojo.

Nekateri od pobudnikov imajo pomisleke, ali jim bo uspelo zbrati 40.000 podpisov, glede na nekatere javnomnenjske raziskave pa bi bil vprašljiv tudi uspeh na referendumu. Menijo, da imajo zaradi posega v pridobljene pravice, ki v predlogu zakona ni bil zadostno obrazložen, v opoziciji dobre možnosti za uspeh na ustavnem sodišču ali vsaj za začasno zadržanje. To bi že pomenilo, da bi 15. novembra na lokalnih volitvah volili še po starem zakonu, torej bi imeli volilno pravico tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria, ki so vložili pobudo za zakonodajni referendum, svojih nadaljnjih potez za zdaj ne komentirajo. Prvopodpisana pod pobudo, antropologinja Svetlana Slapšak, pa je povedala, da bo več znanega proti koncu poletnih počitnic.

Politične napovedi in ustavne presoje

SD je že napovedala, da bo takoj, ko bo zakon začel veljati, zahtevala ustavno presojo in začasno zadržanje zakona, pri tem pa naj bi se ji pridružili še v Levici in Svobodi. Vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke je ocenil, da bodo pobudniki zakonodajnega referenduma težko zbrali 40.000 podpisov. Potezo koalicije s posvetovalnimi referendumi je označil za absurdno: “Tisti, ki so zakon že sprejeli, zdaj predlagajo o njem posvetovalni referendum. To je absurd, kakršne videvamo v času te vlade.”

Na ustavno sodišče bi se zaradi ukinitve volilne pravice državljanov tretjih držav lahko obrnil tudi varuh človekovih pravic. Varuhinja Simona Drenik Bavdek je opozorila, da je odvzem aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav lahko v neskladju s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Njeno mnenje je, da bi bilo treba prepričljivo utemeljiti, zakaj je obsežen poseg v že obstoječo volilno pravico nujen in sorazmeren.

Volilna pravica je bila zakonsko omogočena leta 2002, po zadnjih podatkih pa bi jih jeseni – če bi še veljala dosedanja ureditev – na lokalnih volitvah lahko volilo nekaj več kot 103.000. A po podatkih ministrstva za javno upravo se jih je leta 2022 na volišča odpravilo zelo malo. Skupaj se je v vseh slovenskih občinah volitev udeležilo 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja.

Vsebina glasovnic na dveh referendumih

Če bi izvedli oba referenduma, bi na posvetovalnem referendumu, ki ga predlagajo SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, pisalo: “Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?” Na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki ga predlagajo kulturna društva, pa bi pisalo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki ga je Državni zbor sprejel na seji 15. 6. 2026?”

Spletno uredništvo