Predsednik državnega zbora in stranke Resnica, Zoran Stevanović, se je znašel v središču političnega viharja, potem ko je leva opozicija vložila predlog za njegovo razrešitev s funkcije predsednika parlamenta. Opozicija trdi, da Stevanović ni izpolnil svojih dolžnosti, kar je po njihovem mnenju kršitev ustave, saj državni zbor na njihovo zahtevo dvakrat ni ustanovil preiskovalnih komisij.
Stevanović vztraja, da je vse izredne seje sklical v zakonitem roku in na dnevni red uvrstil vse točke, ki so jih predlagatelji zahtevali. Prav tako opozarja na domnevna dvojna merila pri preiskovanju financiranja političnih strank ter poziva k enakim pravilom za vse sodelujoče v političnem procesu.
Odziv Stevanovića na očitke
Stevanović je v izjavi poudaril, da so dejstva jasna in da je vse postopke izpeljal v skladu z zakonom. “Obe izredni seji sem sklical pravočasno in vključil vse zahtevane točke,” je izpostavil. Njegova stranka Resnica je to izjavo objavila na družbenih omrežjih, da bi podprla njegovo stališče. Ustavni pravniki, kot so Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj, so se strinjali, da so poslanci koalicije in Resnice z glasovanjem proti dnevnemu redu preprečili ustanovitev preiskovalnih komisij, kar pa Stevanović označuje kot politično odločitev, ki je on ni mogel preprečiti.
Stranka Resnica in preiskovalne komisije
Stevanović je večkrat izjavil, da njegova stranka nima težav s preiskovalno komisijo o zadevi Black Cube, saj je prepričan, da je to zgodbo potrebno raziskati. Vendar pa ga moti, da bi preiskava financiranja političnih strank zajela le nekatere stranke, kar po njegovem mnenju predstavlja nepravično obravnavo. “Zahtevam enaka pravila za vse, ne glede na to, ali gre za opozicijo ali koalicijo. Če se preiskuje, naj se preiskujejo vsi,” je dejal. Stevanovićevo stališče je jasno: zahteva enaka merila za vse politične akterje in transparentnost v preiskavah.
Vloga predsednika državnega zbora
Stevanovićev kabinet je poudaril, da predsednik državnega zbora ni odgovoren za izid glasovanj, saj on sam zgolj omogoča zakonit potek postopkov in odločanje državnega zbora. “Predsednik ni preprečil sklica izrednih sej ali zavrnil uvrstitve točk na dnevni red. Njegova vloga je bila izpolnjena v skladu z ustavo in poslovnikom,” so pojasnili. Po njihovem mnenju predlog za razrešitev temelji na nestrinjanju z odločitvijo večine poslancev in ne na dejanskih kršitvah.
Opozicijska kritika
Opozicija, ki vključuje stranke Svoboda, SD in Levica, je izrazila kritiko nad Stevanovićevo vlogo, saj menijo, da nima več legitimnosti za vodenje parlamenta. Po njihovem mnenju bi moral Stevanović prvi opozoriti na kršitve ustave in poslovnika ter zaščititi delovanje državnega zbora. Poudarjajo, da se ustava ne sme zlorabljati, kar je po njihovem mnenju Stevanović storil s sodelovanjem pri zlorabi parlamentarnih postopkov.
Stevanović se torej sooča z zahtevnim izzivom, saj mora navigirati med političnimi pritiski in zagotoviti, da ostane v skladu z zakonodajo. Njegov poziv k enakim pravilom za vse politične stranke pa ostaja srž njegovega odgovora na kritike opozicije.
Spletno uredništvo
