Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija postala prva evropska država, ki bo mladoletnikom, mlajšim od 15 let, postopoma prepovedala uporabo družbenih omrežij, kot so TikTok, Snapchat in Instagram. Ta odločitev, ki naj bi stopila v veljavo septembra, je del Macronove vizije za zaščito mladih pred škodljivimi vplivi teh platform.
“Francija vodi Evropo pri zaščiti naših otrok in mladostnikov. To je velik korak naprej,” je poudaril Macron po glasovanju, pri čemer je dodal, da mora zakon zdaj potrditi še ustavni svet.
Postopna uvedba in odgovornost platform
Zakon, ki bo uveden postopoma, predvideva, da mlajši od 15 let od septembra ne bodo več mogli odpirati novih računov na družbenih omrežjih. Od januarja 2027 pa bodo morale platforme zapreti tudi njihove obstoječe račune.
Za izvajanje ukrepa bodo odgovorna podjetja, ki upravljajo družbena omrežja, medtem ko francoska ministrica za digitalne zadeve, Anne Le Hénanff, verjame, da je časovnica izvedljiva. Tehnologije za preverjanje starosti že obstajajo, druge pa so še v razvoju.
“Vsi uporabniki v Franciji bodo morali dokazati svojo starost. Če bo uporabnik mlajši od 15 let, bo njegov račun zaprt,” je pojasnila Le Hénanffova.
Vplivi družbenih omrežij na mlade
Francoski javnozdravstveni organi že dlje časa opozarjajo na škodljive posledice pretirane uporabe družbenih omrežij. Lani je francoska agencija za javno zdravje ocenila, da platforme negativno vplivajo na duševno zdravje mladostnikov, predvsem deklet. Čeprav niso edini razlog za porast duševnih težav, je težava vseeno dovolj resna, da zahteva ukrepanje.
Razprava o zakonu je razdelila francoske poslance. Medtem ko so se strinjali, da je področje treba urediti, so se razhajali glede načina. Sprva je senat predlagal, da bi bile prepovedane le platforme, ki bi jih država označila kot posebej škodljive, druge pa bi lahko otroci uporabljali s soglasjem staršev. Na koncu je prevladala strožja rešitev – popolna prepoved za vse uporabnike, mlajše od 15 let. Nekateri poslanci levice so opozarjali na vprašanja zasebnosti, preverjanja starosti in možnosti, da bi uporabniki prepoved obšli.
Evropski odzivi in globalne primerjave
Francija je med državami, ki si v Evropski uniji najbolj prizadevajo za strožjo ureditev dostopa otrok do družbenih omrežij. Podobne pobude podpirajo tudi Grčija in Španija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden dejala, da bi morali imeti otroci do družbenih omrežij postopen in nadzorovan dostop. Evropska komisija je medtem že razvila aplikacijo za preverjanje starosti uporabnikov, ki jo več držav članic, med njimi tudi Francija, že preizkuša.
Po svetu je približno 20 držav, ki so podobne ukrepe že uvedle ali jih pripravljajo. Avstralija je bila prva, ki je decembra lani družbenim omrežjem naložila, da morajo uporabnikom, mlajšim od 16 let, preprečiti ustvarjanje in uporabo računov. Kljub temu se je izkazalo, da je izvajanje zakona precej bolj zapleteno, kot so pričakovali. Platforme pogosto sploh ne zaznajo, da bi se za računom lahko skrival mladoletnik. Skupina strokovnjakov je v preizkusu ustvarila 50 novih računov in pri registraciji vsakič navedla starost 16 let, pri čemer nobena platforma ni zahtevala dodatnega dokazila o starosti.
Izzivi in prihodnost regulacije
Tehnološka podjetja, kot je Meta, so ugotovitvam preizkusa nasprotovala, medtem ko Snap in TikTok rezultatov nista želela komentirati. Odziv Mete razkriva osrednjo dilemo zakona: ali zadostuje, da platforme preverjajo le sumljive račune, ali bi morale sistematično preveriti starost vseh uporabnikov? Prva možnost je manj invazivna in povzroča manj skrbi glede zasebnosti, vendar pušča veliko prostora za obhode. Druga bi bila učinkovitejša, a bi od milijonov odraslih zahtevala predložitev osebnih podatkov ali biometričnih posnetkov.
V Avstraliji so regulatorji ugotovili, da tehnološka podjetja ne naredijo dovolj, zato so najvišjo zagroženo kazen za platforme, ki ne sprejmejo razumnih ukrepov za preprečevanje dostopa mlajšim od 16 let, podvojili z 49,5 na 99 milijonov avstralskih dolarjev. Kljub temu doslej ni bila vložena še nobena tožba in nobena platforma še ni bila kaznovana. Akademičarka Amanda Third poziva k potrpežljivosti, saj pričakuje, da bodo platforme šele začele širše uporabljati naprednejše metode ocenjevanja starosti.
Za evropske države je avstralski primer pomembno opozorilo: prepoved je politično razmeroma preprosto sprejeti, bistveno težje pa jo je izvajati. Če sistem temelji le na datumu rojstva, ga otroci brez težav obidejo. Če zahteva osebne dokumente ali fotografije vseh uporabnikov, pa odpira resna vprašanja o zasebnosti, varovanju podatkov in morebitni zlorabi biometričnih informacij. Avstralija je zato postala svetovni laboratorij za vprašanje, na katero za zdaj ni preprostega odgovora: kako otrokom učinkovito omejiti dostop do družbenih omrežij, ne da bi bilo treba pri tem nadzorovati in preverjati identiteto vseh uporabnikov interneta?
Spletno uredništvo
