Asfalt žge, park pa hladi: Zakaj je lahko razlika tudi deset stopinj

Poleti se razlika med mestnim asfaltom in zelenim parkom ne občuti le na termometru, ampak tudi na lastni koži. Medtem ko se na razgretem pločniku zrak skoraj trese od vročine, je le nekaj ulic stran v senci dreves pogosto občutno prijetneje. Mnogi to pripisujejo zgolj senci, vendar strokovnjaki pojasnjujejo, da je razlog veliko bolj kompleksen.

Mesta se poleti segrevajo bistveno hitreje kot okoliška narava. Beton, asfalt in druge trde površine čez dan vsrkavajo ogromne količine sončne energije, toploto pa nato oddajajo še dolgo po sončnem zahodu. Prav zato so poletni večeri v mestih pogosto precej bolj soparni kot na podeželju.

Ta pojav ima tudi ime – mestni toplotni otok. Gre za enega največjih izzivov sodobnih mest, saj ne vpliva le na udobje prebivalcev, temveč tudi na njihovo zdravje.

Zakaj se asfalt tako močno segreje?

Čeprav termometer v senci kaže na primer 33 stopinj Celzija, je temperatura površine asfalta lahko precej višja. Ob močnem poletnem soncu se lahko asfalt segreje tudi na več kot 60 stopinj Celzija, temne strehe in parkirišča pa dosežejo podobne vrednosti.

Razlog je preprost. Temne površine zelo učinkovito vpijajo sončno energijo in jo shranjujejo skozi ves dan. Ker skoraj ne vsebujejo vlage, se ne morejo hladiti z izhlapevanjem, zato toploto oddajajo neposredno v okoliški zrak.

To povzroča občutek, da vročina prihaja z vseh strani – ne le od sonca nad nami, ampak tudi od tal pod našimi nogami.

Zato so sprehodi po mestnih ulicah sredi dneva pogosto veliko bolj naporni kot hoja po travniku ali gozdu, čeprav je uradna temperatura zraka enaka.

☀️ NASVET DNEVA

🚶 Če se morate v najbolj vročem delu dneva odpraviti peš, izberite pot skozi park ali drevored. Nekaj dodatnih minut hoje po senci lahko pomeni precej manjšo obremenitev za telo in prijetnejši sprehod.

Drevesa niso pomembna le zaradi sence

Ko stopimo v park, najprej opazimo senco. Toda drevesa okolico hladijo še na en pomemben način.

Skozi liste namreč neprestano izhlapeva voda. Ta naravni proces, ki ga strokovnjaki imenujejo transpiracija, porablja toploto iz okolice in s tem znižuje temperaturo zraka.

Prav zato je pod drevesi pogosto prijetneje tudi takrat, ko sonce ni neposredno nad nami. Drevesa ne delujejo kot navaden dežnik, ampak kot naravna klimatska naprava.

Več ko je dreves in zelenih površin, močnejši je njihov hladilni učinek. Zato so večji mestni parki pogosto občutno hladnejši od okoliških ulic.

Razlika ni le občutek

Številne raziskave kažejo, da je lahko temperatura zraka v večjih parkih za več stopinj nižja kot na okoliških asfaltiranih površinah. V določenih razmerah je razlika med najbolj razgreto mestno ulico in senčnim parkom lahko tudi okoli deset stopinj Celzija.

Takšna razlika ni pomembna le zaradi udobja. Nižja temperatura pomeni manjšo obremenitev za srce in ožilje, lažje dihanje ter manjše tveganje za vročinsko izčrpanost.

Posebej pomembna je za starejše, majhne otroke, nosečnice in kronične bolnike, ki vročino praviloma prenašajo težje.

Zakaj so noči v mestih pogosto tako vroče?

Marsikdo opazi, da se tudi pozno zvečer asfalt še vedno zdi topel. To ni naključje.

Beton in asfalt čez dan shranjujeta toploto, nato pa jo počasi oddajata še več ur po sončnem zahodu. Zaradi tega se mestno okolje ponoči ohlaja precej počasneje kot travniki, gozdovi ali druge naravne površine.

Posledica so tako imenovane tropske noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Takšne noči telesu otežujejo regeneracijo, vplivajo na kakovost spanja in povečujejo občutek utrujenosti naslednji dan.

Vsako drevo pomeni razliko

Strokovnjaki za podnebje in urbanizem poudarjajo, da drevesa niso le okras mestnih ulic. Imajo pomembno vlogo pri blaženju posledic vročinskih valov.

Poleg hlajenja zraka zmanjšujejo tudi bleščanje, izboljšujejo kakovost zraka, zadržujejo del prašnih delcev in ustvarjajo prijetnejše okolje za gibanje ter druženje.

Zato številna mesta po svetu danes namenjajo vse več pozornosti sajenju dreves, urejanju parkov in ustvarjanju zelenih koridorjev, ki pomagajo zniževati temperature v najbolj obremenjenih delih mest.

V vročih dneh izberite zeleno pot

Ko temperature presežejo 30 stopinj Celzija, lahko že majhna sprememba poti pomeni veliko razliko. Če je mogoče, se namesto po razgretem pločniku sprehodite skozi park ali drevored.

Takšna odločitev ne bo prijetnejša le zaradi sence. Telo bo manj obremenjeno, srce bo lažje ohranjalo normalno temperaturo, občutek vročine pa bo bistveno manj izrazit.

V času vse pogostejših vročinskih valov postajajo zelene površine eden najpomembnejših zaveznikov mestnih prebivalcev. Drevesa ne polepšajo le okolice – pomagajo ustvarjati prostor, v katerem je življenje tudi sredi poletja nekoliko lažje.

💡 STE VEDELI?

🌳 Temperatura površine asfalta se lahko ob močnem poletnem soncu povzpne nad 60 °C, medtem ko je v večjem mestnem parku zrak lahko tudi do 10 °C hladnejši. Prav zato zelene površine pomembno zmanjšujejo vpliv vročinskih valov v mestih.

Spletno uredništvo