V Ljubljani je bil preštet vsak glas na referendumu o Odloku o urejanju prometa, vendar nasprotniki odloka niso uspeli doseči zavrnitvenega kvoruma. Kljub temu je večina udeleženih glasovala proti, kar po mnenju Klemna Fajsa iz Civilne iniciative za Ljubljano jasno kaže na pričakovanja prebivalcev do mestne oblasti.
Referendum kot odraz volje prebivalcev
Na voliščih po Ljubljani so prebivalci glasovali o 4. členu odloka, ki predvideva novo ureditev parkiranja v soseskah. Za uspeh referenduma bi moralo proti glasovati 20 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni 45.452 ljudi. Nasprotniki odloka so dosegli več kot 40.000 glasov, pri čemer je bila volilna udeležba manj kot 19-odstotna.
Klemen Fajs, predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano, se je zahvalil vsakemu udeležencu referenduma. “Danes smo županu pokazali več kot 40.000 rumenih kartonov in poslali jasno sporočilo o našem nestrinjanju s trenutnim načinom vodenja mesta,” je dejal Fajs. Prepričan je, da bi bila udeležba še večja, če referendum ne bi potekal sredi poletja.
Signali za prihodnje odločitve
Fajs je poudaril, da referendum ni bil zgolj končni cilj, temveč začetek dialoga o smeri, v katero se razvija Ljubljana. “V prihodnjih mesecih bomo zahtevali, da o ključnih projektih, kot so kanal CO, sežigalnica in parkirna hiša pod tržnico, odločamo mi, prebivalci,” je dodal. Po njegovem mnenju se mesto ne sme spreminjati v investicijski projekt brez duše.
Jeseni bodo v Ljubljani izpostavili širši kontekst in ne le en sam odlok. Fajs je izpostavil, da bo jeseni priložnost za rdeči karton, če se mestna politika ne bo spremenila. Čeprav za lokalne volitve še nimajo določenih načrtov, načrtujejo sodelovanje na ravni četrtnih skupnosti.
Feratović: Demokracija je na preizkušnji
Jasmin Feratović, ljubljanski mestni svetnik Piratov, je izrazil nezadovoljstvo nad rezultati referenduma, saj meni, da je to poraz za demokracijo v Ljubljani. Po njegovih besedah je rezultat posledica ravnanja Mestne občine Ljubljana in manipulacij med referendumsko kampanjo.
Feratović poudarja, da je izvedba referenduma kljub vsemu dokaz o obstoju želje po spremembah v mestu. Priložnost za te spremembe vidi v jesenskih lokalnih volitvah.
Civilna iniciativa za Ljubljano je s pomočjo somišljenikov zbrala več kot 14.000 podpisov, kar je omogočilo tretji občinski referendum po letu 2000. Kljub pravnemu sporu glede umika odloka so vztrajali pri referendumu, saj so menili, da je bil umik nezakonit.
Spletno uredništvo
