Na včerajšnji seji komisije Državnega zbora za peticije je predsednica Tereza Novak, članica stranke Svoboda, povzročila prekinitev zasedanja. Seja se je začela z obravnavo poročila Zagovornika za preteklo leto, vendar je bila prekinjena, ko Novak ni dala na glasovanje predlaganega sklepa koalicije in stranke Resnica.
Sklep je vključeval poziv vladi, naj pripravi zakonsko rešitev za integracijo Zagovornika načela enakosti v okvir Varuha človekovih pravic. Vendar se stranka SDS s tem ni strinjala, kar je povzročilo napetost na seji.
Komisija in poslovniške določbe
Novak je poudarila, da poslovnik Državnega zbora omogoča glasovanje le o sklepih, ki so neposredno povezani z dnevnim redom seje. Po njenem mnenju pa predlagani sklep sodi na odbor za pravosodje in ne na komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Kljub temu je poslanka SDS vztrajala pri glasovanju, saj je menila, da je sklep ustrezen glede na današnji dnevni red. Novak pa je ostala trdna pri svoji odločitvi in prekinila sejo, datum nadaljevanja pa bo objavljen kasneje.
Razprava na seji se je vrtela okoli vprašanja, ali naj Zagovornik načela enakosti ostane samostojna institucija ali naj se vključi v Varuha človekovih pravic. Poslanka SDS je izpostavila potrebo po racionalizaciji strukture Zagovornika, pri čemer je poudarila, da bi lahko tesnejše sodelovanje z Varuhom pripomoglo k bolj učinkovitemu delovanju obeh institucij. Vendar je dodala, da to nikakor ne pomeni ukinitve Zagovornika.
Pozicija Zagovornika in pretekle izkušnje
Zagovornik Miha Lobnik je opozoril, da je Slovenija leta 2015 skoraj doživela tožbo Evropske komisije zaradi neizpolnjevanja direktiv, ki se nanašajo na varstvo pred diskriminacijo. Zakon, sprejet leta 2016, je te obveznosti izpolnil in Slovenija je po priporočilu Evropske komisije ustanovila samostojno institucijo Zagovornika. Lobnik je ob tem poudaril, da je bil njegov mandat uspešen, saj je institucija lani nudila pomoč 588 osebam v primerih domnevne diskriminacije, pri čemer je bilo v 13 primerih diskriminacijo tudi potrjena.
Odzivi članov komisije
Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da trenutna ureditev, ki omogoča delno razpršenost nadzornih mehanizmov, deluje dobro in je Slovenija zato vzoren primer. Po njenem mnenju sta Varuh in Zagovornik dve dopolnjujoči instituciji. Poslanka Levice in Vesne je dodala, da je bila samostojna institucija Zagovornika ustvarjena zaradi potrebe po dejanski neodvisnosti, ki zgolj formalna institucija ne more zagotoviti. Poslanka NSi, SLS in Fokus je v razpravi izpostavila pomanjkanje strokovnjakov na področju duševnega zdravja, kar predstavlja izziv pri zagotavljanju enakih možnosti, zlasti za otroke.
Seja komisije za peticije, ki je bila prekinjena zaradi nestrinjanja z novim predlogom zakona, odpira pomembna vprašanja o prihodnosti institucionalne strukture, ki varuje načela enakosti in človekovih pravic v Sloveniji. Nadaljevanje seje bo pokazalo, kako bo Državni zbor reševal te izzive.
Spletno uredništvo
