35 let po koncu osamosvojitvene vojne: Kako se je Slovenija spremenila?
Na današnji dan, pred 35 leti, se je z Brionsko deklaracijo uradno končala vojna za Slovenijo. Konflikt, ki je trajal le deset dni, je terjal življenja 76 ljudi, od tega 19 na slovenski strani.
Medtem, ko se danes spominjamo teh dogodkov, ostaja vprašanje, kako daleč smo prišli od takrat in zakaj je ta del zgodovine še vedno tako pomemben.
Pekrski dogodki kot uvod v vojno
Pred uradnim začetkom vojne je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) 23. maja 1991 obkolila učni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah, zahtevajoč izročitev slovenskih nabornikov. To je bil začetek slovenske osamosvojitvene vojne, ko so Mariborčani zasedli ulice. Ta napetost je dosegla vrhunec, ko je bil poveljnik Vzhodnoštajerske pokrajine TO, Vladimir Miloševič, aretiran, a kasneje oproščen pred improviziranim vojaškim sodiščem.
Po aretaciji so se oklepniki JLA umaknili izpred učnega centra, vendar so protestniki vztrajali na ulicah v Mariboru, saj so se bali morebitnih novih napadov jugoslovanske vojske.
Požar in prvi strel
24. maja so protestniki poskušali ustaviti vojaški oklepnik v Mariboru, ki je žal povozil Josefa Šimčika, prvo smrtno žrtev slovenske osamosvojitvene vojne. Čez mesec dni, po razglasitvi samostojnosti Slovenije, so oklepne enote JLA začele izvajati oborožene napade za zasedbo mejnih prehodov, letališč in strateških objektov.
26. junija so letala JLA preletavala večja slovenska mesta, kot grožnja pa je v Divači padel prvi strel.
Formalni začetek desetdnevne vojne
27. junija 1991, ob 1.15 zjutraj, je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo, kar velja za uradni začetek desetdnevne vojne. Teritorialna obramba (TO) in JLA sta se spopadli na več kot 20 lokacijah po Sloveniji.
JLA je bombardirala letališče na Brniku in druge strateške točke, medtem ko so enote TO blokirale vojaške kolone, postavljale barikade in prekinjale oskrbovalne poti.
Pogajanja in konec vojne
Na začetku julija 1991 so se na Brionih, pod posredovanjem Evropske skupnosti, začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo. 7. julija so podpisali Brionsko deklaracijo, ki je določila konec vojne ob trimesečnem moratoriju na osamosvojitvene procese.
Slovenska skupščina je deklaracijo potrdila tri dni kasneje, predsedstvo Jugoslavije pa je odločilo, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili 25. oktobra, kar danes praznujemo kot dan suverenosti.
Žrtve in posledice
Osamosvojitvena vojna je terjala življenja na obeh straneh: 19 Slovencev, 45 pripadnikov JLA in 12 tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146.
Enote TO so zajele 4.693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice. Uničenih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in šest helikopterjev JLA.
Slovenija se je ob koncu vojne soočila z novimi izzivi, a tudi z velikim občutkom ponosa in enotnosti, ki so vodili v nadaljnji razvoj mlade države.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
