Stranka SD ostro nasprotuje spremembam zakona, ki je bil sprejet v Državnem zboru prejšnji teden, saj menijo, da gre za ustavnopravno sporen poseg v pridobljeno demokratično pravico. Ta pravica tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji omogoča glasovanje že več kot dve desetletji.
Po njihovem mnenju predlagana ureditev posega v temeljne elemente volilnega sistema in pomeni odstop od dolgoletne prakse vključevanja ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo, delajo, plačujejo davke in prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da predlagatelji za odvzem volilne pravice niso navedli nobenega prepričljivega razloga niti javnega interesa, ki bi tak poseg lahko upravičil.
Stranka SD je v primeru uveljavitve zakona načrtovala vložitev pobude za ustavno presojo in predlaganje začasnega zadržanja njegovega izvajanja. Toda vložena referendumska pobuda pomeni, da zakon ne more biti razglašen in objavljen v uradnem listu, dokler se referendum ne zaključi. SD opozarja, da primer odpira dilemo referendumskega odločanja o zakonih, ki posegajo v položaj manjšinskih skupin, zato obstajajo pomisleki glede dopustnosti referenduma. V primeru, da referendum ne bo dopusten, bodo nemudoma vložili pobudo za ustavno presojo.
Poslanka Levice in Vesne, Nataša Sukič, poudarja, da bi ustavno sodišče moralo odločiti v prid ohranjanju volilne pravice. Opozarja na upad demokratičnih standardov, saj do sprememb prihaja pol leta pred lokalnimi volitvami. Volilne pravice ne bodo izgubili “anonimni tujci”, pač pa “naši sosedje, prijatelji, sodelavci, starši sošolcev naših otrok”. To so ljudje, ki opravljajo pomembne poklice, prispevajo k lokalnim skupnostim in plačujejo davke.
Pobudniki referenduma so danes Državnemu zboru predali potrebne podpise za začetek postopka, za razpis pa jih potrebujejo 40.000. Pobuda je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria. Svetlana Slapšak in Jure Gombač sta bila prvopodpisana, Slapšak pa je pred oddajo podpisov opozorila na ponovitev “travme izbrisa” v Sloveniji. Pobudniki so motivirani za obrambo slovenske demokracije in nasprotovanje kratenju človekovih pravic.
Katja Utroša iz Kulturnega društva Gmajna je izpostavila, da stojijo za vrednotami, ki so osamosvojile Slovenijo in jo pripeljale v Evropsko unijo. Elvis Alukić iz bošnjaške kulturne zveze Slovenije je poudaril, da zbrani podpisi prinašajo upanje ljudem, ki že desetletja gradijo državo, a obžaluje, da morajo v referendum “pustiti milijone”, ki bi jih država lahko porabila za bolj pereče težave, kot so zdravstvo in šolstvo.
Pobudniki računajo na pomoč vsakega državljana Republike Slovenije, ki mu je mar za demokratične vrednote. Prvak Svobode Robert Golob je podpiral pobudo, ki nasprotujejo nevladne organizacije, ki zastopajo tujce v Sloveniji. Spremembe zakona omejujejo politične pravice pridobljene pred 24 leti.
Varuh človekovih pravic opozarja na neskladnost zakonodaje s konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Levica izpostavlja, da je smešno, da lahko na lokalnih volitvah glasuje nekdo iz EU, medtem ko se odvzema pravice tistim iz drugih držav. Poslanska skupina Resnica podpira demokratične postopke, vendar meni, da bi morala biti volilna pravica povezana z državljanstvom Republike Slovenije.
Novela zakona odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Predlagatelji so SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica, podprli pa so jih tudi Demokrati. Proti so glasovali Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna. Če spremembe ne bodo uveljavljene, bo zakon o lokalnih volitvah še naprej omogočal glasovanje tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Ali bo referendum obranil volilne pravice ali bo zakon uveljavljen, ostaja odprto vprašanje. Sledite našemu članku za več podrobnosti o tem pomembnem dogajanju. #VolilnePravice #Demokracija #Referendum 🗳️
Tags: volilne pravice, referendum, ustavna presoja, SD, tuji državljani, lokalne volitve, demokracija, Slovenija
Spletno uredništvo
