Na Goričkem odkrili 110 vrst divjih čebel: Projekt Bee(a)ware navdušuje
Na Goričkem je bil nedavno zaznamovan pomemben mejnik v okviru projekta Bee(a)ware, kjer so v sodelovanju s strokovnjaki in lokalnimi deležniki popisali kar 110 vrst divjih čebel. Ta izjemen dosežek je bil predstavljen na zaključni konferenci, ki je potekala na Gradu na Goričkem.
Projekt, ki ga vodi Magdalena Trstenjak iz Razvojne agencije REDEA iz Hrvaške, si prizadeva za povezovanje ljudi, ki se srečujejo z opraševalci v naravi, ter za povečanje ozaveščenosti o njihovi pomembnosti v ekosistemu.
Izobraževanje in ozaveščanje
V sklopu projekta Bee(a)ware so na Goričkem postavili sto gnezdilnic in dvajset hotelov za opraševalce, cilj pa je tudi izobraževanje javnosti, vključno z otroki in ljubitelji narave. Pri tem so uredili posebno učilnico opraševalcev, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o pomenu opraševalcev za okolje.
Tehnologija v službi čebelarstva
V Medžimurski županiji je projekt omogočil postavitev 14 digitalnih sistemov, ki čebelarjem omogočajo spremljanje stanja v čebelnjakih. Prej so čebelarji informacije ročno vnašali v Excelove datoteke, zdaj pa se podatki samodejno zbirajo in so dostopni več kot 300 uporabnikom.
Izzivi pri vključevanju kmetov
Magdalena Trstenjak je priznala, da je bilo vključevanje kmetov v projekt zahtevno, saj so uspeli vključiti le približno deset kmetov, kljub številnim organiziranim dogodkom. V prihodnje si želijo bolj aktivno sodelovanje kmetov v podobnih projektih.
Muzejska razstava in raziskave
Galerija – Muzej Lendava je v sodelovanju s čebelarskim društvom uredila stalno muzejsko razstavo o čebelarstvu, ki vključuje starinske predmete in fotografije. Prav tako so izvedli raziskave o muhah trepetavkah in divjih čebelah, kar je razkrilo vpliv intenzivnega kmetijstva in zaraščanja krajine na opraševalce.
Obsežna zasaditev in dolgoročni cilji
V Krajinskem parku Goričko so zasadili okoli 1500 avtohtonih medovitih rastlin, da bi povezali Goričko z Medžimurjem in območjem Mura–Drava–Donava. Gregor Domanjko iz KP Goričko je izrazil zaskrbljenost zaradi neustreznega vzdrževanja teh naravnih struktur s strani občin.
Državne smernice in prihodnost
Daša Majcen z ministrstva za naravne vire in prostor je poudarila pomen sodelovanja različnih deležnikov in opozorila na resne posledice upadanja opraševalcev na ekosisteme in prehransko varnost. Evropska unija si je zadala ambiciozne cilje za izboljšanje stanja ekosistemov do leta 2030 in 2050.
“Gre za prvi del naše zgodbe Bratovščina za opraševalce,” je zaključil Domanjko.
Kako naprej?
Partnerji projekta Bee(a)ware načrtujejo nadaljevanje aktivnosti na področju izobraževanja, monitoringa in vključevanja ukrepov v strateške dokumente. Projekt Interreg Slovenija – Hrvaška je bil namenjen izboljšanju znanja in praks na področju varovanja divjih opraševalcev in medonosne čebele.
Spletno uredništvo Toti Maribor
