Revolucionaren trik za bogat pridelek paradižnikov do jeseni
Veliko vrtičkarjev napačno verjame, da so veliki, sočni paradižniki posledica vrhunskih sadik ali dragih gnojil. Vendar izkušeni pridelovalci vedo, da je ključna skrivnost pogosto veliko preprostejša. Skrivnost se skriva v enem samem rezu, ki ga marsikdo izpusti iz strahu pred poškodbo rastline.
Sadike, ki so bile posajene v začetku maja, so zdaj običajno visoke od 40 do 60 centimetrov in začnejo razvijati stranske poganjke. V tem obdobju se pojavijo tako imenovani zalistniki, poganjki, ki rastejo v predelu med glavnim steblom in listom. Če jih pustimo, se iz njih razvijejo nova stebla, rastlina pa postane gosta in nepregledna gmota listov. S tem izgublja energijo, ki bi bila sicer namenjena plodovom. S pravilnim obrezovanjem se rastlina osredotoči na cvetove in plodove, kar vodi do bogatejšega pridelka do prve jesenske zmrzali.
Kako pravilno obrezati paradižnik?
Mnogi vrtičkarji naredijo napako, ker rastlino pregledajo le občasno. Paradižnik je najbolje pregledovati vsakih pet do sedem dni in sproti odstranjevati zalistnike, dokler so še majhni. Te poganjke odstranimo ročno, z dvema prstoma jih preprosto upognemo, dokler se ne odlomijo. Najlažje gre, ko so dolgi do pet centimetrov. Prav tako je pomembno, da rastlino sproti privezujemo ob oporo, kar omogoča boljšo rast in manjšo obremenitev stebla. Strokovnjaki priporočajo, da takšna opravila izvajamo v toplejšem delu dneva, ko se rane na rastlini hitreje posušijo, s čimer zmanjšamo možnost okužb, kot je krompirjeva plesen.
Ali je obrezovanje potrebno pri vseh sortah?
Ne. Nizke oziroma determinantne sorte paradižnika praviloma ne potrebujejo obrezovanja, saj rastejo grmičasto in pri določeni višini same zaključijo rast. Takšni paradižniki običajno dosežejo med 50 in 100 centimetri višine in so pogosti tudi na balkonih ter v loncih. Drugače je pri visokih oziroma nedeterminantnih sortah, kamor sodijo številni klasični vrtni paradižniki, kot je volovsko srce. Te sorte rastejo neprekinjeno in brez rednega odstranjevanja zalistnikov hitro postanejo pregoste. Če niste prepričani, katero sorto imate, velja preprosto pravilo: če rastlina preseže meter višine in raste naprej, jo je treba obrezovati.
Napaka, zaradi katere plodovi pokajo
Marsikdo težavo s pokanjem plodov rešuje z dodatnimi gnojili, vendar največja težava pogosto ni prehrana, temveč kombinacija nepravilnega zalivanja in pregoste rastline. Ko ima paradižnik preveč listov in stebel, voda ne pride enakomerno do plodov, kar povzroča manjše, vodene paradižnike, pogosto pa plodovi tudi popokajo. Obrezana rastlina porabi manj energije in vode za odvečno zeleno maso, zato so plodovi lahko večji in kakovostnejši. Paradižnik je najbolje zalivati zjutraj, neposredno v zemljo in ne po listih, pri tem pa poskrbeti za enakomerno vlažnost tal.
Pravilno negovana in redno obrezovana rastlina paradižnika običajno rodi v več valovih. Prvi pridelek lahko pričakujete že konec junija, nato sredi poletja in ponovno avgusta ter septembra. Če je jesen mila, lahko nekateri paradižniki rodijo celo do sredine oktobra. Pridelek ene rastline je lahko ob pravilni negi bistveno večji, tudi do dvakrat bogatejši kot pri rastlini, ki jo pustimo rasti brez nadzora. Včasih torej niso ključ do uspeha dražji pripravki, ampak pravočasno odstranjeni zalistniki in nekaj redne nege.
Spletno uredništvo Naša Primorska
