Ko dvom o obsodbi izrazi tudi sodnik: Prodaja kapljic proti krčem privedla do obsodbe

V nenavadnem sodnem primeru je bil David Kokalj, 34-letni prebivalec Ljubljane, obsojen na pogojno kazen zaradi prodaje kapljic antiflat, ki naj bi lajšale trebušne krče pri dojenčkih. Čeprav je zdravilo v drugih državah EU dostopno brez recepta, pri nas nima dovoljenja za promet.

Kokalj je bil obsojen na ljubljanskem sodišču zaradi prodaje štirih stekleničk tega zdravila preko spleta. Sodišče je odločilo, da je Kokalj kršil zakonodajo, saj je prodajal zdravilo brez ustreznih dovoljenj, kar se kaznuje z do petletno zaporno kaznijo.

Kršenje predpisov o prometu zdravil

Kokalj je kapljice antiflat ponujal od novembra 2023 do maja 2024 na spletni strani antiflat.si in na portalu bolha.si. Gre za zdravilo, ki je priljubljeno med starši in se uporablja za lajšanje prebavnih težav pri dojenčkih.

Kupci, ki so jih naročili, so potrdili, da so za kapljice izvedeli prek spletnih platform, kot sta Facebook in drugi forumi, kjer so starši delili pozitivne izkušnje z uporabo teh kapljic. Cena stekleničke se je gibala med 19 in 40 evri.

Med sojenjem je tožilstvo poudarilo, da je bil Kokalj opozorjen s strani javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, a prodaje ni ustavil. V preiskavi se je branil z molkom, vendar je na predobravnavnem naroku priznal krivdo, kar je vplivalo na končno odločitev sodišča.

Tožilec Mitja Gregorc je v končnem govoru izpostavil, da je priznanje krivde in poprejšnja nekaznovanost olajševalna okoliščina, ki bi lahko preprečila ponavljanje kaznivih dejanj.

Sodnikove dvomljive misli

Sodnik Miha Šubara je ob izreku kazni izrazil dvom o smiselnosti kazenskega pregona v tem primeru. Poudaril je, da bi se morali s takšnimi primeri ukvarjati inšpektorati in ne sodišča. Sodba je že pravnomočna, Kokalj pa mora poleg pogojne kazni povrniti tudi stroške kazenskega postopka in plačati sodno takso v višini 112 evrov.

Primer je sprožil razpravo o zakonodaji glede prodaje zdravil brez dovoljenja pri nas, saj so kapljice v drugih državah EU dostopne brez recepta. Zagovornik Kokalja je poudaril, da bi bilo smiselno razmisliti o spremembi zakonodaje, ki bi omogočala prenos zdravil iz drugih držav EU, kjer so ta dovoljena.

Primer Davida Kokalja odpira pomembna vprašanja o regulaciji zdravil in vlogi zakonodaje v takšnih primerih. Medtem ko so nekateri prepričani, da bi morali inšpektorati prevzeti nadzor nad takšnimi zadevami, drugi poudarjajo pomen spoštovanja zakonodaje za zagotavljanje varnosti potrošnikov.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana