V Državnem zboru Slovenije bo izredni seji v ospredju več vprašanj, med katerimi izstopa predlog, da bi 17. maj postal nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Poleg tega se razpravlja tudi o pokopu nepokopanih žrtev vojn in revolucije na pokopališču Žale v Ljubljani ter o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus so predlagale zakon, ki bi med drugim vključeval razglasitev 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je bil že razglašen leta 2022 pod tretjo vlado Janeza Janše, vendar je bil leto kasneje ponovno ukinjen pod vlado Roberta Goloba.
Predlagatelji menijo, da bi bil ta dan pomemben spomin na žrtve in bi omogočil trajno ohranitev njihovega spomina.
Nesoglasja glede pokopa na Žalah
Predlog, da bi posmrtne ostanke žrtev iz prikritih grobišč pokopali na ljubljanskih Žalah, je sprožil burne odzive. Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje ideji in poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.
Kritični so tudi v strankah Svoboda, Levica in Vesna, ki obtožujejo predlagatelje, da zlorabljajo žrtve za politične namene ter povzročajo razdvajanje prebivalstva.
Socialni demokrati so ob tem opozorili, da bi morala biti pieteta do žrtev spoštovana, vendar ne na način, ki bi ponovno odpiral stare rane in delitve.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus, predvideva omejitev možnosti izpodbijanja aktov o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Po predlogu DZ ne bi mogel odrediti preiskave o isti zadevi, o kateri je že bilo sprejeto končno poročilo.
Predlagatelji menijo, da trenutna ureditev prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.
“Namesto da bi v času kriz gledali v prihodnost, se ponovno delimo zaradi polpretekle zgodovine. To ni pot, ki gradi sodelovanje,” je opozoril poslanec Damijan Bezjak Zrim.
Ob tem je izpostavil, da se z občutljivimi vprašanji naše zgodovine ne sme ravnati na silo, brez posluha za ljudi in skupnost, še posebej v mestu, kot je Ljubljana, ki je bila med drugo svetovno vojno okupirana in obdana z žico.
Razprave v Državnem zboru so pokazale globoko politično in družbeno razdeljenost, ko gre za vprašanja zgodovinskega spomina in zakonodajnih sprememb v Sloveniji. Medtem ko nekatere stranke zagovarjajo pomen ohranjanja spomina in posvečanja pozornosti žrtvam, drugi opozarjajo na nevarnost političnih zlorab in ponovno odpiranje starih ran.
Razprava se bo nadaljevala, vendar ostaja jasno, da je potrebno najti ravnovesje med zgodovinskim spominom in sodobnimi političnimi potrebami.
Ali bo predlog sprejet, bo pokazal čas, vendar je že zdaj jasno, da bo vprašanje pokopa žrtev in njihovega spomina še naprej del političnega diskurza v Sloveniji.
Spletno uredništvo
