Reka Kolpa: Smrtonosna nevarnost na migracijski poti

Reka Kolpa, ki teče ob slovenski meji, je postala eno najnevarnejših območij na migracijski poti zaradi hladne vode, tihotapcev in strmih bregov. Ta kombinacija ustvarja smrtonosno past za migrante. V zadnjih tednih je na tem območju umrlo vsaj 11 ljudi. Smrtne žrtve so posledica nočnih prehodov, ki se dogajajo v slabih pogojih, po večdnevni hoji, in v mrazu, kjer ni varnih izhodov iz rečne struge.

Migranti bežijo pred policijskim nadzorom in so pod pritiskom tihotapcev, kar jih potiska v nevarne prehode. Vprašanje ostaja: zakaj se število žrtev ne zmanjšuje?

Tranzitna pot in rastoča statistika

Slovenija ni ciljna destinacija za migrante, temveč tranzitna točka na poti proti zahodnim državam EU. EU opisuje zahodno balkansko pot kot tranzitni koridor, kjer se migranti premikajo proti zahodu.

Slovenska policija ugotavlja, da migranti praviloma nadaljujejo pot proti zahodu. Ta koridor predstavlja varnostni problem zaradi nedovoljenih vstopov in humanitarno tragedijo zaradi smrtonosnih prehodov.

Reka Kolpa je le ena izmed mnogih nevarnih točk ob tej poti. Smrtnost ni omejena le na Kolpo; razteza se po celotnem koridorju vse do slovenske meje, vključno z Mrežnico in Korano.

Uradne in medijske evidence niso popolnoma usklajene, kar pomeni, da javno objavljeni podatki verjetno podcenjujejo dejansko število mrtvih. Hladna voda sploh v mrzlih mesecih že v nekaj minutah zmanjša možnosti za preživetje.

Učinkovit pregon tihotapcev ni dovolj

Čeprav sta slovenska in hrvaška policija uspešno prijeli več kot osem tisoč tihotapcev od leta 2016, se število mrtvih še naprej povečuje. Strožji nadzor formalnih poti potisne migrante v roke organiziranih kriminalnih združb.

Tihotapci se osredotočajo na skrivanje pred policijo, varnost migrantov pa zanemarjajo. Represivne akcije premaknejo gibanje ljudi globoko v gozdove in na najnevarnejše rečne odseke.

Kolpa, ki je podnevi turistična atrakcija, ponoči postane smrtonosna past. Agencija Republike Slovenije za okolje v zadnjih dneh beleži temperature vode okoli 12 stopinj Celzija, kar povzroči hladnovodni šok, hitro hlastanje za zrakom in odpoved mišic. Temperature reke niso povsod enake in v zadnjih dneh se glede na lokacijo gibljejo med 10 in 13 stopinj Celzija. Seveda pa so temperature reke Kolpe v hladnejših mesecih še bistveno nižje, saj se v povprečju gibljejo med 4 in 6 stopinj Celzija.

Strmi bregovi in pomanjkanje varnih izhodov dodatno povečujejo tveganje za nesreče. Prebivalci obmejnih vasi so neposredno izpostavljeni posledicam migracijskih poti.

Birokracija briše smrti

Fizična nevarnost reke je povezana s strahom pred vračanjem in dolgimi policijskimi postopki, kar vpliva na obnašanje migrantov. Tisti, ki pomoč vidijo kot tveganje, pogosto pokličejo reševalce prepozno.

Ceno zaprtih meja najbolj ponazarja pokopališče v Vojni vasi pri Črnomlju, kjer stoji spomenik v spomin na ljudi, ki so izgubili življenje ob prečkanju Kolpe. Novinarji poročajo o osmih grobovih neznanih oseb, kar prinaša administrativni izbris.

Glavno breme reševanja in soočanja s tragedijami pogosto pade na lokalno prebivalstvo in prostovoljne gasilce, ki iz vode rešujejo utapljajoče ali posmrtne ostanke. Ti domačini niso profesionalni reševalci, temveč ljudje, ki na svojih dvoriščih doživljajo posledice širših migracijskih politik.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska