Na Kosovu se politična kriza poglablja, saj bo junija potekalo že tretje zaporedne glasovanje za parlament v manj kot letu in pol. Čeprav je stranka Albina Kurtija na prejšnjih dveh volitvah zmagala s prepričljivo večino, se politično stanje v državi ni stabiliziralo.
Profesor Faris Kočan iz Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pojasnjuje, da je Kurtijeva težava globoko zakoreninjena v njegovi politični ošabnosti in zaostrenih odnosih s ključnimi mednarodnimi zavezniki. Omenja tudi, da je mednarodna skupnost dodatno zapletla situacijo.
Politična kriza na Kosovu vztraja, saj so poslanci v določenem roku razpustili parlament, zaradi česar bodo junija potekale že tretje volitve v manj kot letu in pol. Čeprav je stranka Samoopredelitev z zavezniki imela dovolj glasov za sestavo vlade, je zaplet nastal pri izbiri predsednika države, kjer je opozicija bojkotirala glasovanje, kar je povzročilo nesklepčnost parlamenta.
Kurtijeva politična dominacija je neizpodbitna, vendar se zdi, da mu ne uspe premagati pat položaja. Profesor Faris Kočan meni, da je Kurti nesporen kandidat v kosovski politiki, ki uživa močno podporo kosovske diaspore, ki ga vidi kot neustrašnega voditelja brez koruptivnih dejanj.
“Je izjemno narcisoiden egocentrik in nepopustljiv. Njegova aroganca in dejstvo, da je sam vladal kar nekaj časa, sta ga pripeljala do tega, da ni pripravljen spoštovati nekaterih postopkov, ki bi jih moral,” pravi Kočan.
Možni scenariji po volitvah
Kurtijeva politika je naletela na odpor tudi v mednarodni skupnosti, ki ni naklonjena njegovim stališčem. Profesor Kočan izpostavlja, da so Kurtijeva prizadevanja za omejevanje avtonomije Srbov na severu Kosova povzročila negodovanje.
“Mednarodna skupnost je postavila volilni sistem na Kosovu in verjamem, da tudi pomaga metati polena pod noge Kurtiju,” pravi Kočan.
Tujina si prizadeva vzpostaviti “anti-Kurti element”, v katerem bi tri glavne opozicijske stranke nastopile proti Samoopredelitvi.
Med opozicijskimi strankami so Demokratična stranka Kosova (PDK), Demokratična liga Kosova (LDK) in Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK). Profesor Kočan vidi tri možne scenarije razvoja dogodkov po junijskih volitvah. Prvi scenarij predvideva ponovno zmago Kurtijeve stranke, pri čemer bi se blokada in nestabilnost nadaljevali. Drugi scenarij vključuje morebitno sodelovanje PDK, LDK in AAK proti Kurtiju, čeprav med njimi ne vlada veliko zaupanja. Tretji scenarij predvideva močan mednarodni pritisk, ki bi Kurtija prisilil v spremembo strategije.
Odnosi z mednarodnimi zavezniki
Kurtijevi odnosi z dolgoletnimi zavezniki so napeti. Profesor Kočan poudarja, da je ključni dejavnik na Kosovu mednarodni. ZDA in Evropska unija imata izjemno pomembno vlogo.
“Kurtijev ključni problem je, da ima samo domačo legitimnost. Navzven ne more resno računati na nikogar,” ocenjuje Kočan.
Kosovo je finančno, razvojno in institucionalno vezano na EU, a je odnos z Unijo zelo slab zaradi unilateralizma in Kurtijeve nezmožnosti sprejemanja kompromisov s Srbijo.
Aktualni kosovski premier prav tako ne usklajuje svojih potez z Washingtonom in vleče enostranske poteze. “ZDA so zelo pomembne zaradi misije Kfor in mednarodnega priznanja,” opozarja Kočan. Tudi odnos z Albanijo je zelo ambivalenten, najpomembnejši akter na Kosovu pa je trenutno Turčija, ki se omejuje predvsem na varnostno področje.
Po Kočanovem mnenju Kurti skuša ohranjati podporo v progresivnih civilnodružbenih krogih, vendar mu unilateralizem in politična ošabnost škodita.
“Kosovo je diplomatsko, varnostno in gospodarsko povsem odvisno od Zahoda, Kurti pa se bori proti temu. Težko bo zdržal ta pritisk,” dodaja Kočan.
Del Kurtijeve domače legitimnosti izhaja iz tega, da ne popušča Zahodu, vendar bi prevelik odpor lahko privedel do izolacije.
Možnost sprememb v Kurtijevi politiki
Bi pritiski lahko spremenili Kurtija? Kočan meni, da je to mogoče, vendar je vprašanje, kje in koliko bi spremenil svoja stališča. Kurtijeva legitimnost izhaja iz nasprotovanja establishmentu, boju proti korupciji in trdem stališču do Srbije.
“Če bi naredil pretiran preobrat, bi kapituliral,” ocenjuje Kočan.
Kurti bi lahko sprejemal kompromise glede Srbov na Kosovu in umiril retoriko, možnost pa je tudi sodelovanje z ZDA, saj si Kosovo dolgotrajnega konflikta z ZDA ne more privoščiti. Kočan prav tako ne izključuje možnosti sodelovanja v koalicijski politiki na Kosovu.
Kurtijevo vztrajanje na svoji poti bi ga lahko stalo politične stabilnosti, saj bi ponavljajoče se volitve lahko postale predrage zanj, ljudje pa bi ga začeli dojemati kot nesposobnega za sprejemanje kompromisov. “Te institucionalne blokade ga lahko stanejo,” zaključuje profesor Faris Kočan.
Spletno uredništvo
