V ponedeljek sprejeti zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša najemodajalcem finančne olajšave v obliki nižje obdavčitve od oddajanja premoženja v najem. Ta ukrep naj bi spodbudil znižanje najemnin, a ali bo res tako?
Znižanje davčne stopnje z 25 na 15 odstotkov, in še dodatno na 5 odstotkov za najemodajalce, ki oddajajo nepremičnine mladim do 30 let ali mladim družinam, naj bi po mnenju predlagateljev omogočilo bolj dostopna stanovanja. Mlada družina je po zakonu tista, ki ima vsaj enega otroka do 18. leta starosti.
Obdavčitev in njeni učinki
Pri najemnini 1000 evrov mesečno je lastnik stanovanja do zdaj plačeval 225 evrov davka. Po novi zakonodaji bo ta znesek znižan na 135 evrov, kar pomeni prihranek 90 evrov na mesec. Če stanovanje odda mladim ali mladi družini, bo davek le 45 evrov mesečno. Na letni ravni to pomeni prihranek od 2700 evrov do 540 evrov, kar kaže na velik finančni učinek. Toda, ali bodo lastniki zaradi tega resnično znižali najemnine?
Namen nižje obdavčitve je ustvariti možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje, obenem pa spodbuditi dolgoročno oddajo nepremičnin družinam. Predlagatelji zakona poudarjajo, da gre za ukrep družinske politike, ki naj bi izboljšal dostopnost stanovanjskih nepremičnin za mlade in mlade družine. Določila o nižjih stopnjah davka bodo veljala že od 1. januarja letos, kar pomeni, da bodo najemodajalci davek plačali prihodnje leto.
Rast najemnin kljub nižjim davkom
Vprašanje, ali bodo nižje obdavčitve dejansko znižale najemnine, ostaja odprto. Statistični podatki kažejo, da so najemnine najbolj rasle, ko so bile davčne stopnje nižje. Leta 2021, ko je bila obdavčitev 27,5 odstotka, so najemnine zrasle za 11,5 odstotka. Leta 2022, ob znižanju davka na 15 odstotkov, so se najemnine dvignile za 14,8 odstotka. V letu 2023, ko je bila obdavčitev 25 odstotkov, je bila rast 7,2-odstotna. To kaže, da znižanje davkov ne vodi nujno v znižanje najemnin.
Nepremičninski posredniki poudarjajo, da lastniki delujejo tržno. “Najemodajalec se obnaša tržno. Če lahko za stanovanje iztrži 500 evrov na mesec, ne bo znižal najemnine,” je pojasnila Vesna Levstek, nepremičninska posrednica. Dodaja, da nižji davki morda spodbudijo lastnike praznih stanovanj, da jih ponudijo na trg, vendar to ne bo znižalo cen najemnin. Država bo morala sprejeti drugačne ukrepe, če želi olajšati situacijo mladim družinam.
Reakcije na trgu
Pogovori z lastniki in najemniki razkrivajo različna stališča. Nekateri lastniki ne nameravajo znižati najemnin, kljub nižji obdavčitvi. Eden izmed njih, ki oddaja stanovanje za 650 evrov, ne bo znižal najemnine, ker želi dolgoročne najemnike. Drugi lastnik sicer znižanja najemnine ne izključuje, vendar le pod pogojem, da bi obdavčitev padla na pet odstotkov, kar pa ni predvideno za vse primere.
Različni lastniki imajo različne načrte. Nekateri bodo morda zvišali najemnine, drugi pa bodo izkoristili nižjo obdavčitev, da zaprejo obstoječe s.p.-je. Mladi par, ki najema stanovanje za 850 evrov, se sooča z lastnikom, ki kljub nižjemu davku ne želi znižati najemnine. Njegov letni prihodek bi se zaradi znižanja davka lahko povečal za več kot 1800 evrov.
Spletno uredništvo
