Slovenija se po različnih svetovnih indeksih kakovosti življenja ter zadovoljstva uvršča med uspešnejše države, vendar pa hkrati naraščajo tudi tveganja revščine in socialne izključenosti. To so ključne ugotovitve najnovejšega poročila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V poročilu je izpostavljeno, da kljub visoki kakovosti življenja in številnim pozitivnim trendom, Slovenija ne izkorišča v celoti svojih razvojnih potencialov zaradi globalnih pritiskov, demografskih sprememb ter omejenega vlaganja v prihodnost.
Umar vsako leto spremlja napredek pri uresničevanju strategije razvoja Slovenije do leta 2030, katere osrednji namen je zagotavljanje kakovostnega življenja za vse prebivalce z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem.
Peter Wostner iz Umarja je ob predstavitvi poročila poudaril, da se Slovenija še naprej uvršča med vodilne države glede kakovosti življenja, z najvišjo ravnjo zadovoljstva z življenjem doslej, pričakovanimi zdravimi leti življenja nad povprečjem EU ter ugodnimi pogoji za življenjski standard, kot so visoka zaposlenost, rast dohodkov in učinkoviti socialni sistemi.
Vendar pa poročilo opozarja na vse večja tveganja socialne izključenosti, ki so se pojavila po letu 2021. Posebej ranljive so skupine prebivalstva, kjer se združujejo različni vidiki prikrajšanosti. Povečujejo se težave z dostopnostjo stanovanj, prav tako se poslabšuje kakovost izobraževanja.
Kakovost življenja v regijah ne sledi BDP-ju na prebivalca
Kljub temu da je kakovost življenja v slovenskih regijah precej uravnotežena, najuspešnejše regije niso vedno tudi najbogatejše. Socialni, okoljski in prostorski dejavniki pogosto igrajo pomembnejšo vlogo pri določitvi kakovosti življenja kot gospodarska moč regij.
Zanimivo je, da osrednjeslovenska regija, ki ima najvišji BDP na prebivalca, ni tista z najvišjo kakovostjo življenja. Ta čast pripada Gorenjski, medtem ko je obalnokraška regija, kljub visokemu BDP-ju na prebivalca, najslabše uvrščena.
Da bi ohranili blaginjo in omogočili uspešen razvoj, je potrebna odločna akcija na več področjih, je izpostavila v. d. direktorice Umarja Alenka Kajzer. Poudarila je potrebo po krepitvi razvoja in razpoložljivosti človeškega kapitala, izboljšanju življenjskih pogojev za vse generacije ter pospeševanju prehoda v nizkoogljično družbo. Prav tako je pomembno pospeševanje rasti produktivnosti ter izboljšanje institucionalnega okolja in razvojne usmerjenosti javnih financ.
Slovenija se torej nahaja na razpotju, kjer mora sprejeti pomembne odločitve za prihodnost. Čeprav jo številne globalne lestvice postavljajo med vodilne glede kakovosti življenja, se mora država soočiti s socialnimi problemi, ki lahko ogrozijo njen napredek.
Spletno uredništvo
