Nova pravila EU za kritična zdravila: Konec pomanjkanja?
V prelomnem dogovoru so se evropski zdravstveni ministri skupaj s poslanci zedinili glede novega akta o kritičnih zdravilih, ki obeta izboljšanje zanesljivosti preskrbe z zdravili v Evropski uniji.
V zadnjih letih se je EU soočala s pomanjkanjem določenih zdravil, kar je bilo predvsem posledica ozkih grl v dobavnih verigah učinkovin. Dogovor, sklenjen med pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU, predstavlja pomemben korak k zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav in krepitvi konkurenčnosti farmacevtskega sektorja v Evropi.
Kaj prinašajo novi ukrepi
Nova pravila Evropske komisije, ki jih morata še potrditi Evropski parlament in Svet EU, so osredotočena na reševanje pomanjkanja kritičnih zdravil, s katerim se države članice spopadajo že nekaj časa. Gre predvsem za zdravila, kot so analgetiki, antibiotiki in antipiretiki za otroke. S temi ukrepi bodo farmacevtska podjetja lažje dostopala do javnih sredstev za proizvodnjo kritičnih zdravil v EU, kar bo pripomoglo k okrepitvi dobavnih verig znotraj unije in zmanjšalo odvisnost od proizvajalcev v tretjih državah.
Poleg tega bodo nova pravila pri javnih naročilih prednostno obravnavala zdravila proizvedena v Evropski uniji. Nekateri strateški projekti bodo imeli poenostavljen in hitrejši dostop do financiranja ter pospešen postopek odobritve. Med pomembne dosežke sporazuma sodi tudi uvrščanje tako imenovanih zdravil sirote, namenjenih izjemno redkim boleznim, med strateške projekte. Ta zdravila so zaradi majhnega trga in nedonosnosti manj zanimiva za farmacevtska podjetja, vendar jih industrija razvija zaradi njihovega javnozdravstvenega pomena.
Prav tako bodo pravila omogočala več državam članicam, da se združijo v skupne nabave zdravil, zlasti tistih, ki so namenjena zdravljenju redkih bolezni.
Zakaj je prišlo do pomanjkanja nekaterih zdravil?
Evropska komisija je ob predlogu spremembe pravil prepoznala več vzrokov za pomanjkanje kritičnih zdravil v EU. Ključne težave so ozka grla v dobavnih verigah učinkovin, kar se je med pandemijo koronavirusa še posebej izkazalo za problematično, saj je bila proizvodnja nekaterih zdravil skoncentrirana v omejenem številu držav. Po ocenah kar 80 do 90 odstotkov zdravil, uporabljenih v Evropi, izvira iz Azije, predvsem iz Kitajske. Na to so že lani opozorili ministri za zdravje na Svetu EU.
»Z današnjim sporazumom smo sprejeli praktične ukrepe za zmanjšanje naših ranljivosti, diverzifikacijo dobavnih verig in okrepitev zmogljivosti Evrope za proizvodnjo kritičnih zdravil in učinkovin bližje domu,« je poudaril ciprski zdravstveni minister Neophytos Charalambides, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Po besedah Charalambidesa bodo ljudje kmalu lahko brez skrbi dostopali do kritičnih zdravil v lekarnah in bolnišnicah. Te spremembe predstavljajo pomemben korak k izboljšanju javnega zdravja in krepitvi neodvisnosti evropske farmacevtske industrije.
Spletno uredništvo
