Naše prehranske navade pod drobnogledom: Okoljski in zdravstveni izzivi
Prehranska varnost je v času globalnih pretresov postala ključna tema razprav na konferencah po vsem svetu, vključno z nedavno konferenco v Ljubljani. Na dogodku, ki ga je organizirala fundacija Umanotera, so strokovnjaki izpostavili številne izzive, s katerimi se soočajo države pri zagotavljanju prehranske varnosti.
Raziskovalci in strokovnjaki so opozorili na povečano izpostavljenost kmetijstva vremenskim vplivom ter na okoljske in zdravstvene posledice trenutnih prehranskih navad.
Direktorica Umanotere, Gaja Brecelj, je poudarila, da imamo v Sloveniji premalo njiv za pridelavo zadostne količine hrane.
“Kar 75 odstotkov njiv se uporablja za pridelavo krme za živino, zato pridelamo premalo rastlinske hrane za ljudi,” je dejala.
Po njenih besedah so naše prehranske navade problematične, saj negativno vplivajo tako na okolje kot na naše zdravje. Zavržena hrana je še posebej pereč problem.
Vremenske nevšečnosti in vpliv na kmetijstvo
Klimatologinja Tjaša Pogačar z ljubljanske biotehniške fakultete je opozorila, da je kmetijstvo vse bolj izpostavljeno vremenskim vplivom.
“Vremenskim nevšečnostim je izpostavljeno praktično vsakodnevno,” je poudarila.
Suša, vročina, pozeba, neurja, poplave, toča in številni škodljivci ter bolezni močno vplivajo na zmanjšanje pridelave hrane.
Raziskovalec s pariškega Inštituta za trajnostni razvoj in mednarodne odnose, Charlie Brocard, je opozoril, da prehranska varnost predstavlja enega največjih izzivov za Evropo. Poleg zagotavljanja zadostnih količin hrane je tesno povezana z okoljskim in zdravstvenim vidikom, ki jima splošna javnost še vedno namenja premalo pozornosti.
“Uvozna odvisnost Evrope na tem področju ogroža njeno strateško avtonomijo,” je dejal Brocard, pri čemer je izpostavil vse bolj zaostrene geopolitične razmere.
Dostopnost zdrave hrane za ranljive skupine
Strategije na področju prehranske varnosti bi morale biti usmerjene v spodbujanje bolj zdravega in okolju prijaznejšega prehranjevanja. Posebno pozornost bi morali nameniti tudi dostopnosti zdrave hrane za socialno ranljive družbene skupine.
“Izsledki študije našega inštituta potrjujejo, da je pravičnejše prehranske sisteme zagotovo mogoče ustvariti, vendar pa to zahteva prizadevanja in prilagajanje vseh deležnikov,” je poudaril Brocard.
Posebej je izpostavil pomen povezovanja nacionalnih prehranskih strategij z ukrepi na ravni EU-ja.
Dobri primeri iz prakse: Kranj
Na konferenci je bila predstavljena tudi uspešna trajnostna prehranska strategija Mestne občine Kranj. Mestni svetniki so jo sprejeli aprila, občina pa se je z njo zavezala razvoju lokalnega sistema oskrbe s hrano, ki temelji na trajnostni pridelavi, zagotavlja dostop do zdrave hrane ter prispeva k varovanju okolja in prehranski varnosti lokalne skupnosti.
Župan Matjaž Rakovec je izpostavil ukrepe, kot so spodbujanje trajnostne pridelave hrane, kratkih oskrbnih verig in samooskrbe prebivalcev z urbanim kmetijstvom.
Občina Kranj je v zadnjih letih okrepila aktivnosti na področju lokalne samooskrbe, vključevanja lokalnih živil v javne zavode in osveščanja prebivalcev. Vzpostavila je dinamični nabavni sistem za javne zavode, različne oblike lokalnih tržnic ter digitalne platforme za povezovanje ponudbe in povpraševanja.
Spletno uredništvo
