V luči včerajšnje potrditve intervencijskega zakona v Državnem zboru (DZ) se je v javnosti in politiki začelo porajati vprašanje, ali bi bil morebitni zakonodajni referendum o tej temi sploh dopusten. Zakon, ki ga je predlagal politični trojček NSi, SLS in Fokus skupaj z Demokrati in stranko Resnica, je bil sprejet s 47 glasovi za in 35 proti.
Predstavlja zakonski omnibus, ki posega v več zakonov, kar odpira razpravo o potencialnem referendumu. Medtem ko podporniki zakona trdijo, da prinaša nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva, nasprotniki opozarjajo na milijardni javnofinančni izpad, ki bi ga zakon povzročil.
Sindikati so že napovedali zbiranje podpisov za razpis referenduma, vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo ustavno sodišče to omogočilo glede na ustavna določila o nedopustnosti referendumov o davkih.
Politične reakcije in napovedi
Odhajajoča koalicija in sindikati trdijo, da zakon predstavlja tveganje za stabilnost družbenih podsistemov, zlasti pokojninskega in zdravstvenega. V ponedeljek so mediji poročali o napovedih strank Svoboda, SD, Levica in Vesna o vložitvi zahteve za zakonodajni referendum.
Kljub temu se pojavlja ključna pravna dilema: ali je referendum o zakonu, ki posega v davčno področje, sploh dopusten?
Ustavno sodišče bi moralo presoditi, ali zakonodajni referendum lahko poteka, saj je zakonodajno-pravna služba DZ že opozorila na nedopustnost referenduma o nekaterih določbah zakona.
Stališče pravnih strokovnjakov
Ustavni pravnik Saša Zagorc meni, da bi ustavno sodišče lahko dovolilo izvedbo zakonodajnega referenduma, če bi v obravnavi uporabilo analogijo z obstoječo sodno prakso. Po njegovem mnenju bi sodišče lahko upoštevalo primere nedopustnosti zakonodajnih referendumov iz preteklosti, vendar poudarja, da v Sloveniji še ni ustaljene prakse glede vprašanja referendumov o davkih.
Zagorc opozarja, da bi se sodišče osredotočilo na vprašanje opustitve neposredne demokracije, ne pa na vsebinsko skladnost zakona z ustavo.
“Ključno je, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu,” dodaja.
Prepričanje v strankah nastajajoče koalicije
Lenart Žavbi iz stranke Svoboda je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče moralo dovoliti referendum, medtem ko je Matjaž Han iz SD poudaril, da bi bila učinkovitejša ustavna presoja nekaterih delov zakona.
Na drugi strani predsednik NSi Jernej Vrtovec trdi, da gre za izraz poraza odhajajoče koalicije. Janez Janša iz SDS pa meni, da napovedani referendum ni mogoč in kritizira sindikate, ker se borijo proti zakonu, ki naj bi izboljšal življenje vseh.
Vodja poslanske skupine Demokrati Tadej Ostrc je poudaril, da živimo v demokratični družbi, kjer pravila odločajo o dopustnosti referendumov.
Trenutno je ključno, kako se bodo razvijali nadaljnji koraki glede zbiranja podpisov in ali bo ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki bo omogočila neposredno demokratično odločanje o intervencijskem zakonu. Razprava o tem vprašanju bo zagotovo še naprej burila duhove v slovenski politiki in javnosti.
Spletno uredništvo
