Hormuška ožina: Kriza ogroža hrano za 45 milijonov ljudi
Vse večje napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so privedle do zaprtja Hormuške ožine, ogrožajo prehransko varnost več kot 45 milijonov ljudi, saj skozi to ključno strateško točko ni mogoče dostavljati nujno potrebnih gnojil. To je danes opozoril Jorge Moreira da Silva, izvršni direktor Urada ZN za projektne storitve (Unops), ki je prav tako poudaril, da bo nadaljevanje krize povzročilo upad kmetijske produktivnosti ter strm porast cen hrane.
Napoved lakote in gospodarske negotovosti
Moreira da Silva je v svoji izjavi za tiskovno agencijo AFP izrazil zaskrbljenost, da imamo le nekaj tednov časa, da preprečimo katastrofalno humanitarno krizo, ki bi lahko v lakoto pahnila 45 milijonov ljudi. Pomanjkanje gnojil, ki je posledica zaprtja ožine, že zdaj močno ogroža pridelavo hrane, kar povečuje tveganje za razmah lakote.
Pritiski na ZN za obnovitev pretoka gnojil
Jorge Moreira da Silva si prizadeva prepričati sprte strani, da omogočijo vsaj delni prehod ladjam skozi Hormuško ožino. Vzpostavitev ZN-mehanizma za pretok gnojil bi lahko trajala le teden dni, vendar bi, tudi v primeru takojšnjega odprtja, povrnitev normalnih razmer zahtevala tri do štiri mesece. Kljub temu Moreira da Silva poudarja, da bi že prevoz petih ladij gnojil dnevno lahko preprečil širšo krizo za kmete.
Kmetijska produktivnost pod pritiskom
Moreira da Silva je opozoril, da če ne bodo odpravljeni vzroki krize, bo reševanje posledic zahtevalo obsežno humanitarno pomoč. Nadaljevanje trenutnega stanja bi vodilo do upada kmetijske produktivnosti, kar bi povzročilo strm porast cen hrane na svetovnih trgih. Iran, ki od začetka vojne 28. februarja nadzira Hormuško ožino, omejuje trgovsko plovbo, kar močno vpliva na pretok tako nafte kot tudi gnojil. V mirnih časih je ta ožina predstavljala prehod za tretjino svetovnega prometa z gnojili.
Geopolitični vplivi in posledice za svetovno preskrbo s hrano
Omejevanje prometa skozi Hormuško ožino, ki je posledica vojnega konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom, je že povzročilo globalne motnje v oskrbi z gnojili. To ima daljnosežne posledice za svetovno kmetijstvo in posledično tudi za cene hrane, kar bo najbolj prizadelo že tako ranljive skupine prebivalstva.
Razumevanje geopolitičnih napetosti in njihovih posledic na prehransko varnost je ključnega pomena za pravočasno ukrepanje in preprečevanje še večje humanitarne krize. Mednarodna skupnost je pozvana, da najde rešitve za deblokado ožine in s tem omogoči ponoven pretok življenjsko pomembnih surovin.
Spletno uredništvo
