“Kot bi zakon pisali ob kavi”: ekonomisti ostro nad interventni paket

Predlog interventnega zakona, ki je v zadnjih dneh dobil podporo strank nastajajoče koalicije, sproža ostre odzive tako med ekonomisti kot tudi v političnih vrstah. Kot poroča Nedeljski dnevnik, kritiki opozarjajo, da gre za skupek nepovezanih ukrepov brez jasne strategije, ki bi lahko imel resne posledice za javne finance.

Ekonomist dr. Maks Tajnikar je do predloga izjemno kritičen. Po njegovem mnenju zakon poskuša “vsakemu nekaj dati” – od nižjega DDV za osnovna živila in energijo do davčnih olajšav za bolje plačane ter uvedbe socialne kapice. A prav ta razpršenost naj bi bila največja težava.

»Ukrepi delujejo, kot bi jih sestavili na hitro in iz glave nekje ob kavi,« opozarja Tajnikar in dodaja, da tak pristop ne more biti osnova za resen gospodarski program.

Širok nabor ukrepov, a brez jasnega cilja

Predlagani zakon posega v številna področja – od davčne politike do pokojninskega sistema. Med ključnimi ukrepi so znižanje DDV na osnovna živila in energijo, spremembe pri normiranih samostojnih podjetnikih, uvedba tako imenovanega mikro espeja ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela.

Predlagatelji zakon predstavljajo kot nujen odgovor na razmere v gospodarstvu in kot razbremenitev prebivalstva. A po drugi strani opozorila prihajajo iz več smeri – od sindikatov do fiskalnega sveta, ki ocenjujejo, da bi lahko zakon povzročil več kot milijardo evrov negativnih učinkov za državni proračun.

Bo znižanje davkov sploh pomagalo?

Eden ključnih pomislekov se nanaša na dejanske učinke ukrepov. Tajnikar opozarja, da znižanje DDV še ne pomeni nujno nižjih cen za potrošnike, saj lahko trgovci razliko preprosto zadržijo kot višje marže.

Podobno velja za znižanje dohodnine. Čeprav bi posameznikom ostalo več denarja, bi država hkrati izgubila pomemben del prihodkov, kar lahko na dolgi rok celo zavre gospodarsko rast.

»Gre predvsem za prerazporeditev kupne moči, ne pa za dejanski razvojni ukrep,« ocenjuje Tajnikar.

Očitek: zakon koristi predvsem najbogatejšim

V opoziciji in delu stroke zakon vidijo kot ukrep, ki koristi predvsem najvišjim dohodkovnim skupinam. Kritični so predvsem do uvedbe socialne kapice, ki bi omejila višino prispevkov za najbolje plačane.

Nekdanja ministrica Alenka Bratušek opozarja, da bi zakon lahko povečal neenakosti in hkrati odprl vprašanje financiranja javnih storitev. Po njenih besedah bi lahko posledice v prihodnje pomenile tudi varčevalne ukrepe ali posege v socialne pravice.

Razdeljena mnenja tudi pri pokojninah

Eden izmed bolj izpostavljenih ukrepov je možnost izplačevanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Medtem ko nekateri v tem vidijo spodbudo za aktivnost starejših, drugi opozarjajo na visoke stroške za pokojninsko blagajno.

Po ocenah bi tak ukrep lahko zahteval več sto milijonov evrov dodatnih sredstev, kar odpira vprašanje njegove vzdržnosti.

Več vprašanj kot odgovorov

Razprava o interventnem zakonu tako odpira širše vprašanje – ali gre za premišljen paket ukrepov ali zgolj politični kompromis, ki poskuša zadovoljiti čim več interesov.

Kot opozarjajo kritiki, brez jasne analize učinkov in dolgoročne strategije obstaja tveganje, da bodo posledice za javne finance in socialni sistem precej večje od kratkoročnih koristi.

Spletno uredništvo