Politične napetosti v Državnem zboru: Kozlovičeva opozorila na demokratični zaton, je demokracija na preizkušnji?
Seja skupnega odbora Državnega zbora (DZ) je zaznamovala burna razprava in napetosti, saj so člani odbora zavrnili predlog odhajajoče koalicije za javno predstavitev zakona o interventnih ukrepih. Predlog, ki posega v deset zakonov, je bil deležen ostrih kritik poslancev iz vrst Svobode, SD, Levice in Vesne, ki so izpostavljali škandaloznost izključevanja deležnikov. Kljub temu so se nekateri deležniki seje udeležili, predsedujoči Zvonko Černač (SDS) pa jim je omogočil razpravo.
Odhajajoča koalicija se je neuspešno trudila za prekinitev seje, da bi na njej sodelovali vsi pomembni deležniki, kot je poudaril poslanec Lenart Žavbi (Svoboda), a je bil predlog kljub temu potrjen z devetimi glasovi za in nobenim proti.
Neupoštevanje javnega mnenja in odsotnost socialnega dialoga
V luči razprav med poslanci, je Vladimir Šega (Levica in Vesna) izrazil ogorčenje nad dejstvom, da tako pomemben zakon ni bil poslan v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS) in je bil sprejet brez kakršnegakoli javnega posvetovanja.
Finančni minister Klemen Boštjančič je predstavil stališče vlade, ki predlogu nasprotuje, saj meni, da je fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.
Dolge predstavitve so Černača spodbudile k predlogu, da se razprava omeji na pet minut, kar je razburilo člane odhajajoče koalicije, ki so nato protestno zapustili sejo.
Kritike zakonodajno-pravne službe
Zakonodajno-pravna služba DZ je v svojem mnenju opozorila, da predlog zakona ni interventen, kot nakazuje naslov, temveč prinaša sistemske spremembe. Prav tako opozarja na ustavnopravno nedopustne položaje glede referendumov, saj zakon združuje določbe, ki so in niso predmet referenduma.
ZPS je tudi izpostavila, da predlog zakona vsebuje pomanjkljive strokovne podlage in analize, ki bi utemeljevale nujnost ukrepov.
Ostre reakcije poslancev in političnih strank
Poslanka Tina Brecelj (Levica) je po potrditvi zakona opozorila na kršitev načela javnosti, saj pomembni deležniki niso imeli možnosti izraziti svojih stališč.
Tudi Damijan Bezjak Zrim (SD) je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem razprave in opozoril na novo parlamentarno prakso, ki je prisilila poslance, da se zatečejo k obstrukciji.
Tamara Kozlovič (Svoboda) je ostro kritizirala dogajanje in izrazila šok nad zamenjavo demokracije z diktaturo. Obžaluje, da pobude za javno predstavitev mnenj niso bile upoštevane.
Odziv Vlade in ministrstev
Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da bi moral parlament temeljiti na razpravi, kar pomeni, da bi morali poslanci imeti možnost spregovoriti o vseh temah, ki zadevajo prihodnost države. Prav tako je kritičen do hitrega sprejemanja zakona brez posvetovanj s stroko in socialnimi partnerji.
Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) je pojasnil, da je namen zakona razvoj in razbremenitev ter napovedal pregled odhodkovne strani proračuna in strukturno davčno reformo.
Kljub ostrim nasprotovanjem sindikatov in nekaterih političnih strank, so člani odbora na koncu potrdili zakon z devetimi glasovi za. Zakon vsebuje ukrepe za energetsko krizo, nižji DDV za osnovna živila in ugodnejšo obravnavo malega gospodarstva.
Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva, medtem ko vlada meni, da zakon ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva in ogroža dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Spletno uredništvo
