Zdravstveni izzivi v Ljubljani: Rak in nizka udeležba v presejalnih programih

V osrčju Slovenije, v Ljubljani, se soočamo z zdravstvenimi izzivi, ki jih osvetljujejo najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Udeležba v presejalnih programih, kot so Dora, Zora in Svit, je nižja od državnega povprečja. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je število novih primerov raka, predvsem pljučnega, višje od slovenskega povprečja.
Kljub temu pa prebivalci Ljubljane v povprečju manjkrat izostanejo z dela zaradi bolezni kot drugod po Sloveniji.
Podatki NIJZ za leto 2024 razkrivajo, da je udeležba v programu Svit v Mestni občini Ljubljana (Mol) znašala 62,8 odstotka, medtem ko je državno povprečje 65 odstotkov. Podobno stanje je pri ženskah, starih med 20 in 64 let, kjer je bila presejanost v zadnjem triletnem obdobju 70,5 odstotka, kar je manj od slovenskega povprečja 72,4 odstotka. Program Dora, namenjen ženskam med 50 in 69 let, je prav tako zabeležil nižjo udeležbo, saj je bilo v Ljubljani presejanih 74,5 odstotka žensk, v primerjavi s 78 odstotki na državni ravni.
Naraščajoči primeri pljučnega raka
Med letoma 2018 in 2022 je Ljubljana zabeležila povprečno 586 novih primerov raka na 100.000 prebivalcev, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja 577. Posebej izstopa pljučni rak, kjer je prestolnica zabeležila 80 novih primerov na 100.000 prebivalcev, kar je precej več od slovenskega povprečja 70. Moški dvakrat pogosteje zbolevajo za pljučnim rakom, vendar se pojavnost pri njih zmanjšuje, medtem ko se pri ženskah povečuje. Največ primerov je med ljudmi, starimi 60-64 let.
Umrljivost in rak: Kje stoji Ljubljana?
Letna stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka pred 75. letom starosti je v Ljubljani od leta 2020 do 2024 znašala 127 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar je manj od slovenskega povprečja 141. Umrljivost zaradi pljučnega raka v Ljubljani je v istem obdobju dosegla povprečno 33 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 34.
Srčno-žilne nolezni in drugi kazalniki zdravja
V Ljubljani je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja nižja od državnega povprečja. Stopnja je med letoma 2020 in 2024 znašala 808, v Sloveniji pa 914 na 100.000 prebivalcev. Delež oseb, ki prejemajo zdravila za povišan krvni tlak in sladkorno bolezen, je prav tako nižji od slovenskega povprečja. Bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi in zlomov kolka so prav tako nižje, medtem ko je telesni fitnes otrok nad slovenskim povprečjem.
Zdravstvena slika Ljubljane: Kje se nahajamo?
Kljub izzivom na določenih področjih, Ljubljana izkazuje pozitivne trende na področju srčno-žilnih bolezni in telesne pripravljenosti otrok. Vendar pa ostaja izziv povečanje udeležbe v presejalnih programih in obvladovanje naraščajočih primerov pljučnega raka. Zdravstveni kazalniki kažejo kompleksno sliko, ki zahteva celovito obravnavo in strategije za izboljšanje javnega zdravja.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



