Interventni zakon: Prihranki pri DDV-ju za vsakdanje Slovence
Interventni zakon, ki je trenutno v obravnavi, obljublja spremembe, ki naj bi vplivale na vsakdanje življenje Slovencev. Vprašanje pa ostaja: ali bo zakon resnično pomagal povprečnemu delavcu ali gre le za darilo bogatim?
Povprečni delavec, ki prejema mesečno bruto plačo v višini 2606,09 evra oziroma 1641,74 evra neto, od razvojne kapice, ki se začne pri 7500 evrih bruto, ne bo imel posebne koristi. Kljub temu bi lahko prihranki pri nakupih osnovnih živil in energentov ob znižanju DDV-ja bili občutni, če se bodo znižane stopnje prenesle v končne cene.
Potencialni prihranki pri DDV-ju
Predlagano znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov bi pomenilo več kot 4-odstotno znižanje cen živil. Na energente, kot so elektrika, plin in drva, pa bi nižji DDV z 22 na 9,5 odstotka za devet mesecev prinesel 10,3-odstotno znižanje končnih cen. Če povprečen Slovenec mesečno za živila porabi 200 evrov, bi to pomenilo prihranek več kot 8 evrov. Dodaten prihranek 15 evrov bi nastal pri porabi 150 evrov za energente, kar bi skupno pomenilo približno 23 evrov prihranka mesečno.
Znaten prihranek za normirance
Interventni zakon bi močno izboljšal položaj normirancev, saj bi zvišal priznane normirane odhodke in vrnil enotno 20-odstotno obdavčitev davčne osnove. Tako bi normiranec s 100.000 evrov letnega prihodka, ki trenutno plačuje okoli 10.400 evrov davkov, po novem plačal le 4000 evrov letno. To bi pomenilo mesečni prihranek okoli 533 evrov, kar je za samostojne podjetnike pomembna olajšava.
Vpliv na najemnine
Predlog zakona posega tudi v davčno obravnavo prihodkov iz oddajanja nepremičnin v najem, s predvidenim znižanjem splošne stopnje dohodnine s 25 na 15 odstotkov, in še nižjo, petodstotno stopnjo za nekatere dolgoročne stanovanjske najeme. To pa ne zagotavlja, da bodo najemodajalci zaradi nižje davčne obremenitve dejansko znižali najemnine, če zakon ne bo vseboval ustreznih varovalk.
Olajšave za samozaposlene
Pri popoldanskih normirancih, ki imajo letni dohodek 30.000 evrov, bi se davčna obremenitev znižala z 2600 na 1200 evrov letno, kar pomeni prihranek 117 evrov mesečno. Tudi samozaposleni z nižjimi prihodki bi bili na boljšem z uvedbo nižje osnove za prispevke, kar bi zmanjšalo mesečne prispevke iz 650 na 250 evrov za tiste, katerih letni prihodki ne presegajo minimalne plače.
Različni pogledi na zakon
Interventni zakon je že prestal prvo parlamentarno obravnavo z 47 glasovi za in 21 proti, kljub temu pa ostaja predmet polemik. Predlagatelji, med njimi NSi, Fokus, SLS ter Demokrati in Resni.ca, poudarjajo nujnost ukrepov za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po težkih letih povečanja obremenitev. Poslanec SDS Rado Gladek je izpostavil, da znižanje DDV na osnovna živila in energente niso ukrepi za bogate, temveč za normalno življenje.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zakon podpira, saj vidi v njem začetek postopne razbremenitve gospodarstva. Kljub temu sindikati in levi politični pol opozarjajo na sistemske posege, ki naj bi koristili predvsem bogatim. Poslanka Levice Asta Vrečko je poudarila, da zakon prinaša resne javnofinančne učinke, ki jih predlagatelji podcenjujejo.
Spletno uredništvo
