Nezaključen stečaj: Primorje po štirinajstih letih
V Ajdovščini se po štirinajstih letih še vedno ni zaključil stečaj podjetja Primorje, največjega slovenskega gradbenega podjetja. Kljub temu, da je bilo podjetje nekoč sinonim za stabilnost in zanesljivost, je zlom Primorja pustil globoke rane v lokalni skupnosti, predvsem med nekdanjimi zaposlenimi in sindikati.
Zgodovina Primorja sega v leto 1946, ko je bilo v Vipavi ustanovljeno Gradbeno podjetje Novgrad. Kasneje je postalo Splošno gradbeno podjetje Ajdovščina, ki je sčasoma zraslo v enega največjih gradbenih sistemov v državi. Primorje je s svojimi projekti, kot so mostovi, viadukti, predori in avtoceste, pustilo pečat po celotni Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v tujini.
Valentin Krtelj, dolgoletni član krajevne skupnosti Ajdovščina, je poudaril: “Podjetje je bilo prepoznano kot pomemben zaposlovalec in kot stroka, saj so imeli koncesije za različne vrste gradenj.”
V podjetju je delalo več generacij, ki so ga cenile kot stabilnega delodajalca. Poleg matične družbe je Primorje združevalo 18 hčerinskih podjetij, v katerih je bilo konec leta 2010 zaposlenih skoraj 2330 delavcev.
Asfalter Marko Makovec se spominja: “Zelo lepi spomini, bogati spomini. Žal mi je bilo, ko je firma šla v stečaj.”
Stečaj in pravni postopki
Svetovna gospodarska kriza leta 2008 je močno prizadela tudi Primorje. Veliki bančni krediti, upad gradbenih del in izguba finančne likvidnosti so privedli do stečaja leta 2012. Podjetje so pretresali pravni postopki zoper nekdanje vodstvo, vključno z dolgoletnim generalnim direktorjem Dušanom Črnigojem, ki je bil v več primerih obsojen na zaporno kazen.
14. maja 2012 so delavci začeli stavkati zaradi neizplačanih plač, le mesec dni kasneje pa je bil vložen predlog za stečaj.
Damjan Volf, vodja stavkovnega odbora, je dejal: “Bilo je veliko razočaranja med delavci, ki so verjeli, da bo prej razpadla Slovenija kot pa Primorje.”
Socialne posledice stečaja
Zlom Primorja je imel tudi socialne posledice, predvsem na Ajdovskem. Več kot 650 delavcev je ostalo brez dela, kar je imelo uničujoče posledice za lokalno skupnost. Stopnja brezposelnosti je dosegla 15 odstotkov, številni podizvajalci in manjši obrtniki pa so se znašli v finančnih stiskah.
Marko Rondič, direktor Območne obrtno podjetniške zbornice, je dejal: “Mnogi niso prejeli plačila za svoje delo in so ostali brez osnovnih sredstev za preživetje.”
Nadpovprečna poplačila upnikom
Kljub dolgotrajnemu stečaju so bili upniki Primorja nadpovprečno poplačani. Stečajni upravitelj Rudolf Hramec pojasnjuje, da so bili izvedeni številni razdelitveni postopki, prednostni upniki, predvsem delavci, pa so bili poplačani v celoti. Kljub temu stečaj traja že štirinajsto leto, saj so še vedno v teku prodaje preostalega premoženja v Sloveniji in tujini.
Stališča sindikatov
Po mnenju Damjana Volfa je bil stečaj Primorja nepotreben in rezultat neposluha politike. Dejal je: “Bil je edini še živeči slovenski gradbinec, ki bi ga lahko rešili.”
Kljub temu, da se rane celijo, zaposleni najdejo nove službe in stavbe dobijo nove lastnike, spomini na Primorje ostajajo živi med nekdanjimi delavci.
Marko Makovec z nostalgijo gleda na ceste, ki jih je pomagal asfaltirati: “Malokje je še moj asfalt, so že vse rekonstruirali.”
Spletno uredništvo Goriške novice
