Interventni zakon, ki je bil predstavljen z namenom blaženja gospodarske krize, je sprožil številne polemike med različnimi deležniki v Sloveniji. Na eni strani je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije izrazila močno nezadovoljstvo, saj menijo, da bo zakon koristil le najbogatejšim, medtem ko bodo delavci z nižjimi dohodki ostali na suhem.
Na drugi strani Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja uvedbo razvojne kapice, saj verjamejo, da bo to omogočilo podjetjem boljše nagrajevanje najbolj usposobljenih kadrov. Fiskalni svet je medtem opozoril na resne finančne posledice, ki bi jih lahko imel zakon na slovenske javne finance.
Sindikati nasprotujejo “socialni kapici”
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Andrej Zorko, je ostro kritiziral uvedbo razvojne kapice, ki jo je poimenoval “socialna kapica”. Po njegovem mnenju bo zakon koristil le tistim z najvišjimi dohodki, saj bodo posamezniki s plačami nad 7.500 evrov mesečno plačevali prispevke, kot da ne zaslužijo več kot ta znesek. “S tem ko uvaja to – recimo temu razvojno kapico, gre pa za socialno kapico – s tem bo zakon koristil samo tistim, ki imajo že danes največ,” je dejal Zorko.
Zorko je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi predlogov zakona, ki se nanašajo na samostojne podjetnike in uvedbo mikro s.p.-jev. Poudaril je, da bi to lahko spodbudilo mlade, ki vstopajo na trg dela, da raje izberejo samostojno podjetništvo namesto redne zaposlitve. “Dejansko lahko pomeni, da se bo mladim, ki bodo vstopali na trg dela, bolj splačalo iti v samostojno podjetništvo, kot pa imeti redno pogodbo o zaposlitvi,” je opozoril.
Na drugi strani GZS meni, da je razvojna kapica na socialne prispevke korak v pravo smer, saj naj bi omogočila ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšala odhajanje kadrov v tujino. Predlagali so celo znižanje meje na 6.000 evrov do leta 2030. GZS verjame, da bo ta ukrep pomagal ohranjati konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Fiskalni svet opozarja na finančne posledice
Svoje zaskrbljenosti pa ne skriva niti Fiskalni svet, ki je opozoril na negativne finančne posledice, ki bi jih lahko imel zakon na slovenski proračun. Predsednik Fiskalnega sveta, Davorin Kračun, je poudaril, da bi zakon povzročil približno 900 milijonov evrov veliko finančno luknjo, kar predstavlja približno en odstotek BDP. “Proračun bi najbolj obremenile prav pokojninske spremembe,” je dodal Kračun, ter opozoril, da bi lahko hitro dosegli območje presežnega primanjkljaja.
Medtem ko so gospodarski akterji naklonjeni spremembam, ki bi omogočile prejemanje polne pokojnine ob nadaljnjem delu, opozarjajo tudi na nevarnost ustvarjanja prevelikega dohodkovnega razkoraka med mladimi in starejšimi delavci. Fiskalni svet pa poziva odločevalce, naj ne sprejemajo ukrepov, ki bi lahko dodatno poslabšali strukturni položaj javnih financ.
Spletno uredništvo
