Poslanci Državnega zbora so na izredni seji v Ljubljani z 47 glasovi za in 21 proti odobrili predlog intervencijskega zakona za razvoj Slovenije, s čimer so mu omogočili nadaljnjo obravnavo. Predlog, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, predvideva vrsto ukrepov za spopadanje z energetsko krizo, vključno z znižanjem davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.
Prav tako vključuje rešitve za izboljšanje pogojev malega gospodarstva, normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter področij dolgotrajne oskrbe, zdravstva in pokojnin. Predlagatelji trdijo, da so ukrepi nujni za razbremenitev gospodarskega in socialnega sektorja po dolgih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih besedah zgolj povečala obremenitve in zmanjšala konkurenčnost Slovenije.
Ostra razprava med poslanci
Opozicijske stranke, ki so bile del prejšnje vladajoče koalicije, ter sindikati opozarjajo, da predlagane rešitve predstavljajo resne sistemske posege, zasnovane v korist bogatih, medtem ko mladi in srednji razred ne bodo imeli koristi. Prav tako opozarjajo na morebitne negativne javnofinančne posledice, ki jih ocenjujejo na milijardo evrov, kar je dvakrat več, kot ocenjujejo predlagatelji. Sindikati so zato pozvali k umiku predloga zakona.
Podpora in kritika zakona
Jernej Vrtovec iz NSi, SLS in Fokus je na izredni seji poudaril, da je zakon, namenjen odpravi posledic prejšnje vlade, je Jernej Vrtovec iz NSi, SLS in Fokus označil kot prvi korak v prenovi razvojnega okolja. Po njegovih besedah ne gre za zakon, ki bi bil namenjen bogatim, temveč za ukrep, s katerim želijo v Sloveniji zadržati mlade talente in sposobne ljudi. Zakon naj bi imel tudi pomemben socialni vidik, saj predvideva znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.
Mojca Žnidarič, predstavnica Demokratov, je poudarila nujnost predlaganih ukrepov v luči upočasnjevanja gospodarske rasti, zmanjševanja konkurenčnosti in upada življenjskega standarda državljanov. Poudarila je tudi vse slabše razmere v zdravstvu, kjer zakon med drugim omogoča več fleksibilnosti pri delu in boljše sodelovanje med izvajalci zdravstvenih storitev. Cilj zakona je po njenih besedah več opravljenih storitev in krajše čakalne vrste.
Katja Kokot iz Resnice je dodala, da brez močnega gospodarstva ni mogoče vzdrževati socialne države. Po njenem mnenju mora država zaščititi pogoje, v katerih lahko podjetja delujejo, rastejo in zaposlujejo. Veseli jo, da zakon vključuje razvojne ukrepe na toliko različnih področjih, saj s tem skuša ljudem omogočiti, da obdržijo več od svojega dela, podjetjem omogočiti boljše možnosti za preživetje, družinam pa zmanjšati osnovne stroške.
SDS je prav tako izrazila podporo nadaljnji obravnavi zakona. Rado Gladek je opozoril, da Slovenija po štirih letih škodljivih ukrepov prejšnje vlade nujno potrebuje spremembe. Očitke, da gre za zakon za bogate, je Gladek zavrnil, saj znižanje DDV na osnovna živila ni privilegij bogatih, ampak ukrep za normalno življenje, prav tako znižanje DDV na energente ni luksuz, temveč nujnost.
Nasprotno pa v strankah prejšnje koalicije, kot sta Svoboda in SD, zakonu ostro nasprotujejo. Tamara Kozlovič iz Svobode je zakon označila za ideološki manifest desnice, ki ogroža stabilnost javnih financ. Darko Ratajc iz SD je opozoril na pomanjkanje jasnosti glede financiranja ukrepov, medtem ko je Asta Vrečko iz Levice in Vesne izpostavila, da zakon prinaša koristi predvsem najbogatejšim in bo proračunu povzročil veliko škodo.
Intervencijski zakon je kljub nasprotovanjem pridobil podporo za nadaljnjo obravnavo, kar pomeni, da bomo v prihodnjih tednih priča nadaljnjim razpravam o njegovih določbah in učinkih.
Ali bo zakon preživel prihodnje faze postopka, bo odvisno od tekoče politične dinamike in sposobnosti predlagateljev, da pridobijo širšo podporo.
Spletno uredništvo
