V dvorani skrbniškega sveta na sedežu OZN se odvijajo ključne predstavitve štirih kandidatov, ki so jih države članice predlagale za novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. Predstavitve, ki potekajo danes in jutri, so del postopka, ki naj bi do oktobra prinesel odločitev o tem, kdo bo prevzel vodenje te svetovne organizacije s 1. januarjem 2027.
Varnostni svet in generalna skupščina bosta imela končno besedo pri imenovanju desete osebe na tem prestižnem položaju v več kot 80-letni zgodovini OZN.
Prva predstavljena kandidatka in njeno sporočilo
Kot prva se je pred zbranimi predstavniki 193 držav članic in nevladnih organizacij predstavila nekdanja predsednica Čila, Michelle Bachelet. Njeno kandidaturo so februarja podprle Brazilija, Mehika in Čile, čeprav slednji kasneje ni več izrazil podpore po spremembi oblasti. Bacheletova je v svojem nastopu poudarila pomen upanja v svetu, ki je pod pritiskom kot še nikoli prej. “Naš svet in ureditev, ki temelji na mednarodnem pravu, sta pod pritiskom kot še nikoli prej,” je dejala in izpostavila potrebo po dialogu, ki bi lahko nemogoče preobrazil v dosegljivo.
Njena predstavitev je bila deležna številnih vprašanj, predvsem na temo, kako ohraniti in utrditi ureditev, ki temelji na mednarodnih pravilih in pravu. Bacheletova je izrazila prepričanje, da ima generalni sekretar OZN moralno težo in možnost vpliva ter da je multilateralizem ključnega pomena. “Vem, da gre veliko trendov v drugo smer, a menim, da mora generalni sekretar govoriti na glas in prepričati članice, da na pravilih temelječa ureditev ni le pravilna, ampak tudi pametna, če želimo miren svet za vse,” je poudarila.
Ostali kandidati in njihove predstavitve
Po Bacheletovi je na vrsti Rafael Grossi, generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki ga je predlagala Argentina. V sredo se bosta predstavila še preostala kandidata. Prva bo Rebeca Grynspan, bivša podpredsednica Kostarike, ki jo je predlagala njena država. Grynspanova, ki je trenutno generalna sekretarka Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju, je svoj položaj zamrznila, da bi se izognila morebitnemu navzkrižju interesov.
Kot zadnji se bo predstavil Macky Sall, nekdanji predsednik Senegala in afriški kandidat, ki ga je predlagal Burundi. Sall je edini kandidat, ki ne prihaja iz Latinske Amerike, saj trije od štirih kandidatov prihajajo iz te regije.
Dolgotrajen postopek izbire
Izbiranje novega generalnega sekretarja OZN bo trajalo približno pol leta. Kandidati se bodo prihodnji mesec neformalno srečali s predstavniki petnajstih članic varnostnega sveta, kjer bodo julija začeli s poskusnimi glasovanji. V oktobru naj bi varnostni svet predlagal kandidata z največjo podporo, ki mu ne bo nasprotovala nobena od petih stalnih članic varnostnega sveta, v potrditev generalni skupščini.
Kateri koli kandidat bo izbran, bo prevzel vodenje organizacije, ki se sooča s finančnimi težavami in kritikami zaradi neučinkovitosti pri zagotavljanju miru in varnosti. Ob tem se pojavljajo tudi vprašanja, ali naj bo novi generalni sekretar prvič ženska ter iz katere regije naj prihaja, saj je tokrat na vrsti Latinska Amerika.
Postopek izbire je tokrat bolj pregleden kot v preteklosti, ko je potekal za zaprtimi vrati. Kandidati imajo priložnost odgovarjati na vprašanja, predstavitve pa so dostopne tudi po spletu.
Spletno uredništvo
