Plačna vrzel med spoloma je po zadnjih podatkih dosegla 3,3 odstotka, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 96,7 odstotka moške povprečne bruto plače za plačano uro. Te informacije je pred kratkim objavil statistični urad, kar je pomembno tudi v kontekstu izvajanja direktive EU o preglednosti plačil. Ta podatek ponuja vpogled v trajajočo razpravo o spolni neenakosti na trgu dela in izpostavlja dejstva, ki vplivajo na številne zaposlene po vsej državi.
Podatki za oktober kažejo, da je povprečna bruto plača za plačano uro znašala 13,92 evra, pri čemer so moški zaslužili 14,13 evra, ženske pa 13,67 evra. Plačna vrzel, ki je s tem nastala, je znašala 3,3 odstotka. Te številke so ključne za razumevanje, kako se plače razlikujejo med spoloma na splošni ravni in kako te razlike vplivajo na ekonomsko varnost posameznikov.
Razlike po posameznih sektorjih
V večini dejavnosti so bile oktobra lani povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Največja plačna vrzel je bila zaznana v rudarstvu (22,5 odstotka), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,2 odstotka) ter v zdravstvenem in socialnem varstvu (17,2 odstotka). Te razlike kažejo na to, kako neenakosti v plačah še vedno močno vplivajo na določena področja trga dela.
Kljub splošni plačni vrzeli obstajajo tudi področja, kjer ženske zaslužijo več kot moški. Negativna plačna vrzel je bila zaznana v prevozu in skladiščenju (-11,6 odstotka), oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter saniranju okolja (-11,0 odstotka) ter v gradbeništvu (-8,9 odstotka). Te izjeme poudarjajo, da je enakopravnost na področju plač dosegljiva in da se razmere lahko izboljšajo s pravilnimi politikami.
Povprečne in mediane mesečne plače
Povprečna mesečna bruto plača za zaposlene pri pravnih in fizičnih osebah je znašala 2519,20 evra. Pri moških je ta znesek znašal 2580,51 evra, pri ženskah pa 2445,30 evra. Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je bila 2139,31 evra, pri moških 2189,62 evra in pri ženskah 2076,59 evra. Te številke ponujajo bolj poglobljen vpogled v razporeditev plač med različnimi skupinami zaposlenih.
Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 2139,31 evra, medtem ko je desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 4142,49 evra, en odstotek pa več kot 8119,99 evra mesečne bruto plače. Te podatke je treba upoštevati pri oblikovanju politik, ki naj bi zmanjšale razlike med najvišjimi in najnižjimi dohodki.
Neto plače in starostne razlike
Zaposleni so v povprečju mesečno prejemali 1580,30 evra neto plače. Moški so prejemali 1611,52 evra, ženske pa 1542,67 evra. Najnižja povprečna mesečna neto plača je bila izplačana zaposlenim v starostni skupini 15–24 let (1132,62 evra), najvišja pa v skupini 65 let ali več (1821,39 evra). Edina starostna skupina, kjer so ženske prejele višjo neto plačo od moških, je bila skupina 65 let ali več, kjer so ženske v povprečju prejele 1883,36 evra v primerjavi z moškimi, ki so prejeli 1788,39 evra.
Povprečna mesečna bruto plača je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer so moški prejemali 2818,95 evra in ženske 2685,23 evra. Najnižja povprečna plača pa je bila v primorsko-notranjski regiji, kjer so moški prejemali 2251,49 evra in ženske 2143,77 evra. Te regionalne razlike kažejo na to, kako geografski dejavniki vplivajo na plačne razlike.
V zasebnem sektorju je povprečna mesečna bruto plača znašala 2323,98 evra, pri čemer so moški zaslužili 2414,22 evra, ženske pa 2174,11 evra. V javnem sektorju je bila povprečna mesečna bruto plača višja, znašala je 2971,89 evra, pri čemer so moški zaslužili 3236,86 evra, ženske pa 2818,48 evra. Te razlike nakazujejo, kako se lahko plačne strukture razlikujejo med različnimi vrstami delodajalcev.
Direktiva EU o preglednosti plačil
Slovenija je zavezana, da do junija v nacionalni pravni red prenese direktivo EU o preglednosti plačil, vendar se zdi, da ji to ne bo uspelo. Osnutek zakona, ki bi zahteval objavo plače že v oglasu za delo in katerega cilj je zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma, je že nekaj časa pripravljen, vendar ni usklajen na ravni ESS. Ta direktiva je pomembna za zagotavljanje večje enakopravnosti na področju plač in odpravljanje dolgoletnih neenakosti.
EU je pripravila direktivo o preglednosti plačil na podlagi ugotovitev, da je slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma. Po podatkih Eurostata ta vrzel še vedno znaša približno 11 odstotkov, kar pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo 11 odstotkov manj na uro kot moški. Ta razlika dolgoročno vpliva na kakovost življenja žensk in prispeva k pokojninski vrzeli, ki v EU dosega okoli 25 odstotkov.
Spletno uredništvo
