Generacija Z preoblikuje delovne norme: prožnost pred tradicijo

“Generacija Z smo pogosto obtoženi lenobe in odvisnosti od tehnologije,” piše Žanmark Čeh, študent in član KPŠ, v svoji kolumni. Negotovost prihodka, bivališča in prihodnosti nas pogosto vodi v odtujenost od tradicionalnih delovnih modelov, hkrati pa nas spodbuja k premišljenemu izkoriščanju časa. Mladi se zaradi tega vse pogosteje odločamo za fleksibilne oblike dela, kot je delo od doma, ki nam omogočajo večjo avtonomijo in prilagodljivost – delamo pod pogoji, ki jih vsaj delno določamo sami.

Pesem “Čreva na plot” slovenskega dueta Slon in Sadež odlično povzema tradicionalen odnos do dela v Sloveniji. Mladi pa na delo gledamo drugače. Generacija Z smo pogosto označeni za leno in razvajeno, a naše izkušnje kažejo drugače. Ob srečanjih s starimi sošolci pogosto slišim, da ob študiju opravljajo več del, kar kaže na našo delovno etiko.

Preobrazba pojmovanja delovne vrednosti

Zakaj torej vztraja stereotip, da smo generacija lenuhov? V naši družbi, še posebej v Sloveniji, je delo še vedno temeljna vrednota. Kritike na račun študentov in javnih uslužbencev pogosto vključujejo očitke, da “nič ne delajo”. Če ne delaš polnih 40 ur na teden, si nepomemben. Vendar pa se to razumevanje dela počasi spreminja. Že leta 1930 je John Maynard Keynes napovedal, da bomo zaradi tehnološkega napredka delali le 15 ur na teden. Ta ideja postaja vse bolj aktualna z razvojem umetne inteligence, izgorelostjo in uspešnimi eksperimenti krajšega delovnega tedna v tujini.

Študenti se pogosto srečujemo s pričakovanji delodajalcev, da bomo opravili enako delo kot redno zaposleni, a za precej nižje plačilo in brez ugodnosti, kot so plačan dopust. Takšni pogoji nas silijo, da iščemo bolj fleksibilne oblike dela, ki ponujajo večjo avtonomijo. Zavedamo se svoje vrednosti in si prizadevamo za pravično kompenzacijo. Nedavno sprejeti zakon za urejanje položaja študentov je prinesel dvig minimalne urne postavke za študentsko delo, kar je korak v pravo smer, a še vedno ne rešuje vseh izzivov prekarnosti.

Iskanje ravnovesja med delom in osebno svobodo

V svetu polnem negotovosti se mladi zavedamo potrebe po ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. Prizadevamo si za bolj pravične pogoje in večjo odgovornost vseh vpletenih. Spreminja se način, kako razumemo delo. Ne gre za lenobo, temveč za postavljanje meja in iskanje ravnovesja. Mladi imamo odgovornost na novo premisliti, kakšno vlogo naj ima delo v našem življenju. Bodimo delavni in pogumni, a hkrati si postavljajmo meje za lastno dobrobit.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana