Britanci po 10 letih obžalujejo brexit: Več kot polovica želi nazaj v EU
Desetletje po zgodovinskem referendumu, ki je Združeno kraljestvo ločil od Evropske unije, več kot polovica Britancev obžaluje odločitev o brexitu. Po letih gospodarskih izzivov in birokratskih zapletov, ki so jih prinesla ločevanja, se javno mnenje spreminja, a se zdi, da vladajoča stranka ni pripravljena poslušati te spremembe.
Ali bodo britanski politiki upoštevali vedno glasnejše pozive po ponovnem pridruženju EU?
Podpora za ponovno pridružitev narašča
V zadnjih letih je podpora za ponovno pridružitev Evropski uniji med britanskimi volivci znatno narasla. Nedavna raziskava je pokazala, da več kot 80 odstotkov volivcev laburistov, liberalnih demokratov in Zelenih podpira vrnitev Združenega kraljestva na enotni evropski trg. Čeprav 61 odstotkov vprašanih podpira trenutno politiko vlade glede odnosov z EU, le 19 odstotkov izraža močno podporo trenutnemu stanju. Te številke kažejo na vedno večjo željo po spremembah.
Več kot polovica Britancev želi nazaj v EU
Podpora za popolno vrnitev v EU je še posebej izrazita. Raziskava je pokazala, da 53 odstotkov vseh volivcev želi ponovno članstvo v EU. Med volivci laburistov ta številka naraste na 83 odstotkov, liberalnih demokratov na 84 odstotkov in Zelenih na 82 odstotkov. Tudi med volivci konservativcev je 39 odstotkov vprašanih naklonjenih takšni politiki.
Raziskava je sodelujočim ponudila šest različnih scenarijev, vključno z nadaljevanjem neambiciozne politike laburistov, ohranjanjem dogovora nekdanjega premierja Borisa Johnsona, oddaljevanjem od EU, pridružitvijo carinski uniji in enotnemu trgu ter ponovno pridružitvijo EU. Vodja raziskave, Tom Brufatto, je za Guardian pojasnil, da bi takšni scenariji zahtevali temeljito razpravo o suverenosti, saj bi pridružitev carinski uniji in enotnemu trgu pomenila, da bi Združeno kraljestvo moralo predpise prepustiti zunanjim institucijam.
Zakaj se laburisti izogibajo temam o ponovni pridružitvi k EU?
Laburistična stranka zdaj predvideva zgolj usklajevanje z evropskim enotnim trgom, brez polnopravnega članstva. To pomeni, da bi Združeno kraljestvo moralo pasivno sprejemati tuja pravila, brez vpliva na oblikovanje evropskih predpisov. Laburistični predlog o sanitarnem in fitosanitarnem sporazumu (SPS), ki bi zmanjšal ovire za kmetijski izvoz, že kaže, kako zapleteno bi bilo sprejemanje pravil v praksi. Od leta 2020 se je Združeno kraljestvo na tem področju oddaljilo od 76 evropskih predpisov.
Strokovnjak za javno mnenje, John Curtice, opozarja, da laburisti zaradi izogibanja temi brexita izgubljajo volivce, ki se obračajo k liberalnim demokratom, Zelenim in stranki Reform pod vodstvom Nigela Faragea. Nekdanji vodja laburistov, Neil Kinnock, ocenjuje, da je brexit povzročil ogromno škodo in pričakuje, da bo laburistična stranka nekoč zagnala kampanjo za ponovno pridružitev.
Anand Menon, direktor inštituta UK in a Changing Europe, opozarja na protislovja v laburistični strategiji. Britanski finančni minister trenutno rešuje izgubo 8 odstotkov BDP zaradi brexita z “ponastavitvijo” odnosov z EU, kar bi prineslo le enoodstotno gospodarsko rast. Menon pravi, da bi delno usklajevanje z evropskimi standardi naredilo Združeno kraljestvo pasivnega sprejemalca tujih pravil, kar bi zahtevalo neprestan nadzor in bi bilo administrativno naporno.
Menon še dodaja, da bi takšna situacija zaradi birokracije in administrativnih zapletov postala izjemno neugodna, kar bi povečalo pritiske na britanske politike, da razmislijo o drugačnih pristopih za prihodnost države.
Spletno uredništvo
