Nova pravila za enostavnejši priklop sončnih elektrarn
Nemčija je sprejela novo omrežno normo, ki omogoča enostavnejši priklop sončnih elektrarn večjih moči. Balkonske sončne elektrarne, ki so priljubljene zaradi delne neodvisnosti od rastočih cen električne energije, bodo po novem lahko priklopljene preko vtičnic tudi v večjih izvedbah. Do konca lanskega leta je bilo v Nemčiji registriranih več kot 1,2 milijona tovrstnih sistemov, kar pomeni skoraj 65-odstotno rast v enem letu. Nova pravila bodo še dodatno pospešila njihovo nameščanje.
Nemčija je s prenovljenim okvirom omogočila nameščanje večjih vtičnih fotonapetostnih sistemov brez potrebe po električarju. Prejšnji postopek, ki je veljal za sisteme z močjo do 800 W, je zdaj razširjen na sisteme z močjo nad 2000 W, vključno s tistimi z baterijskim shranjevanjem. Lastniki lahko sami opravijo registracijo preko posebnega obrazca, kar poenostavlja postopek.
Čeprav je močnejšim sistemom omogočen priklop, ostaja omejitev, da v omrežje lahko oddajajo le 800 W. Manjše sisteme je mogoče registrirati le v nemškem registru tržnih podatkov, večje pa je potrebno prijaviti tudi operaterju omrežja. Nova pravila omogočajo, da baterijski sistemi črpajo energijo tako iz lastnega sistema kot iz omrežja, vendar morajo izpolnjevati varnostne zahteve.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji je poenostavljen postopek priklopa vtičnih sončnih elektrarn omogočen od leta 2023, vendar je bilo do konca lanskega leta priključenih le 936 takih sistemov. Skupna zmogljivost teh sistemov je 602,5 kW, z omejitvijo oddaje delovne moči na 600 W. Uporabniki morajo o namestitvi obvestiti elektrodistributerja.
Na vprašanje, zakaj so omejitve pri nas strožje, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že podalo odgovore, ki pa niso v celoti zadovoljili javnosti.
Ekonomika in vračilna doba
Vlaganje v balkonske sončne elektrarne je povezano z vračilno dobo, ki je odvisna od cene sistema in stopnje porabe proizvedene elektrike. Cene se začnejo pri 400 evrih in segajo čez 1000 evrov. Če sistem z močjo 600 W proizvede okoli 700 kWh letno, kar predstavlja 17 % porabe povprečnega gospodinjstva, bi se naložba povrnila v manj kot sedmih letih, če bi vso energijo tudi porabili. Vračilna doba se podaljša z višjo začetno naložbo ali če gospodinjstvo ne porabi vse proizvedene elektrike.
Slovenija in obnovljivi viri energije
Slovenija ne zaostaja le pri vtičnih sončnih elektrarnah, temveč tudi pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov nasploh. Po analizi Aleksandra Mervarja, direktorja Elesa, se Slovenija s 6 % deležem proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn uvršča na dno lestvice držav EU. Povprečje EU je 29 %, kar pomeni, da Slovenija zaostaja za 27,2 %.
Vendar se situacija izboljšuje, saj se je delež proizvodnje iz sončnih elektrarn povečal v letih 2024 in 2025. S tem se je celoten delež proizvodnje iz obnovljivih virov in jedrske energije povečal na 79 %, kar Slovenijo uvršča na 11. mesto med članicami ENTSO-E.
Čeprav Slovenija presega povprečje EU pri proizvodnji iz obnovljivih virov in jedrske energije, je še vedno veliko prostora za napredek, zlasti pri sončnih in vetrnih elektrarnah.
Spletno uredništvo Goriške novice
