Povečanje trkov z divjadjo na slovenskih cestah: Kako ukrepati?
V letošnjem letu je bilo na slovenskih cestah povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692 srnjadi. Pojav trkov z divjadjo, zlasti s parkljarji in zvermi, se vztrajno povečuje po vsem svetu. To je posledica naraščajočega cestnega omrežja, gostejšega prometa, višjih hitrosti, večje številčnosti živalskih populacij in vedno večjih motenj v naravnem okolju.
Direkcija RS za infrastrukturo, raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovska zveza Slovenije že vrsto let vlagajo velike napore za zmanjšanje števila trkov z divjadjo na slovenskih državnih cestah. Nameščajo zvočne odvračalne in kemične naprave ter modre svetlobne odsevnike na problematične cestne odseke.
Kljub tem prizadevanjem pa so največji izzivi na lokalnih in regionalnih cestah, ki nimajo ograj. To velja še posebej za prometnice, ki potekajo ob gozdovih ali skozi njih in ob velikih poljih z monokulturami, kot je koruza. Na avtocestah, ki imajo ograje, je sicer manj povozov, vendar so posledice nesreč lahko veliko hujše tako za živali kot tudi za voznike.
Najpogostejši čas in kraji trkov
Do trkov z divjadjo pogosto prihaja v mračnem delu dneva, zjutraj in zvečer, ko so živali najbolj aktivne. Spomladi, ko je aktivnost divjadi največja zaradi iskanja sveže paše, neprevidnih mladičev in označevanja teritorijev, je število povozov še posebej visoko.
Med najpogosteje povoženo divjadjo najdemo srnjad in divje prašiče, vendar so znani tudi trki z jelenjadjo, volkovi in celo rjavimi medvedi.
Vzroki za povečanje povozov
Analitiki ocenjujejo, da je za 90 odstotkov povozov kriv človek. To se ne nanaša le na voznike, ki vozijo prehitro ali se ne prilagajajo razmeram na cesti, ampak tudi na grobe posege v okolje. Gradnja avtocest je uničila habitate divjih živali ter prekinila njihove dolgoletne stečine in selitvene poti.
Regionalne razlike v povozih
Na Štajerskem in v Prekmurju je poleg srnjadi vsako leto povoženih tudi veliko poljskih zajcev, lisic, kun, jazbecev in divjih prašičev. Zaradi nenehnega naraščanja gostote prometa in motenj v naravnem okolju divjadi, bodo povozi še naprej terjali krvni davek med divjimi živalmi.
S povečanjem števila trkov z divjadjo na cestah se pojavlja nujna potreba po dodatnih ukrepih za zaščito prostoživečih živali in zagotavljanje varnosti voznikov. Obenem pa je pomembno, da se ljudje zavedamo svoje vloge v tem problemu in se zavzemamo za bolj trajnostne rešitve.
Spletno uredništvo Goriške novice
