Aprilska suša ogroža kmetijstvo: Kako se odzivajo kmetje

V zadnjih tednih se Slovenija sooča z neobičajno sušnimi razmerami, ki so v aprilu presenetile kmete. Pomanjkanje padavin je že začelo vplivati na polja, kar prinaša številne izzive za pridelovalce hrane. Agencija RS za okolje (Arso) je opozorila, da je v zadnjih 30 dneh vreme bilo nadpovprečno toplo, pogosto vetrovno in izrazito suho, kar je povzročilo razvoj sušnih razmer v površinskem sloju tal po večjem delu države.

Sušne razmere so najbolj prizadele regije Zgornjesavsko, Gorenjsko ter Ljubljano z okolico, kjer beležijo največji vodnobilančni primanjkljaj. Za povrnitev običajnih razmer bi potrebovali med 40 in 70 mm padavin. V Lescah Letališče so v celotnem obdobju zabeležili le 6 mm padavin, kar je še posebej zaskrbljujoče.

Vetrovni dnevi so dodatno izsušili tla in pospešili izhlapevanje vode. Čeprav se obetajo krajevne padavine, pri Arsu opozarjajo, da ne pričakujejo bistvenega izboljšanja vodnobilančnih razmer.

V regijah kot so Koroška, Bovška, Notranjska, Obala, Goriška, Pomurje ter del Podravja in Savinjske regije, sušne razmere prav tako ne popuščajo. Na teh območjih pričakujejo celo zaostrovanje sušnih razmer.

Vpliv na kmetijstvo in oskrbo s hrano

Kmetje in pridelovalci hrane opozarjajo, da so posledice sušnih razmer že opazne, zlasti pri zgodnjih spomladanskih kulturah in na travinju. Rast je zaradi pomanjkanja vlage upočasnjena, kar skrbi tudi živinorejce, ki se zanašajo na kakovostno krmo iz prve košnje.

Strokovnjaki izpostavljajo, da bodo prihodnji tedni ključni za uspešnost setve in začetek rastne sezone. Če se suša poglobi, bi to lahko pomembno vplivalo na letošnji pridelek in stabilnost oskrbe s hrano. Predelovalci hrane opozarjajo, da bi lahko slabša letina pomenila višje cene surovin in večjo odvisnost od uvoza.

Po mnenju agronomov so v takšnih razmerah ključni pravočasni prilagoditveni ukrepi, kot so učinkovito namakanje, ohranjanje vlage v tleh z ustrezno obdelavo ter izbira odpornejših sort. Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj, Robert Golc, opozarja, da je na Gorenjskem primanjkuje 70 litrov padavin na kvadratni meter.

Golc poudarja, da brez zadostne vlage rastline hranil ne morejo učinkovito sprejemati, gnojila pa lahko ostanejo na površini, izhlapijo ali povzročijo poškodbe rastlin. Razmere so tako resne, da kmetje že razmišljajo o večjih vlaganjih v namakalne sisteme.

Potrebna infrastruktura za prihodnost

Golc izpostavlja, da bodo morali kmetje v prihodnosti več vlagati v namakalne sisteme, saj ti postajajo ena ključnih investicij na kmetijah. Ob tem je nujno, da država in Evropska unija povečata finančno podporo za širšo uvedbo teh sistemov.

Hkrati je treba poenostaviti postopke za pridobivanje dovoljenj za namakalne sisteme, ki bi jih bilo smiselno obravnavati kot kritično infrastrukturo.

Neizogibne spremembe v kmetijskih praksah

Glede na opažene trende se bodo kmetijske prakse morale prilagoditi novim, spremenjenim podnebnim razmeram. To vključuje izbiro kultur, ki so odpornejše na sušne razmere. Kmetijsko-gozdarska zbornica za Svet24 pojasnjuje, da še čakajo podatke s terena od pristojnih enot.

Agencija RS za okolje (Arso) je napovedala, da bo v prihodnjih dneh oblačno s krajevnimi padavinami, vendar te ne bodo zadostne za odpravo sušnih razmer. Gregorčič z Arsa opozarja, da bodo napovedane padavine stanje le omilile, ne pa odpravile.

V prihodnjih dneh se pričakuje, da se bo vremenska motnja nekoliko pomaknila proti severu, vendar napovedi ostajajo previdne.

Ali se bodo sušne razmere omilile ali zaostrile, bo pokazalo prihodnje obdobje. Do takrat pa ostaja jasno, da je pomanjkanje padavin resen izziv, ki lahko vpliva na celoten prehranski sistem – od njive do mize.

Spletno uredništvo Toti Maribor