Kitajska grožnja: Kako lahko cene plina prizadenejo Slovenijo

Slovenija se sooča z resno energetsko zagato, saj se lahko ob morebitni eskalaciji napetosti v Iranu cene plina in elektrike v Evropski uniji hitro zvišajo. Trenutno premirje med Združenimi državami Amerike in Izraelom na eni strani ter Iranom na drugi je izjemno krhko. Ključni preizkus bo v prihodnjih dneh predstavljala plovba skozi Hormuško ožino. Kitajska, ki je močno odvisna od dolgoročnih dobav plina iz Katarja, lahko ob izpadu teh dobav hitro nadomesti manko s kratkoročnimi nakupi na trgu, kar bi neizogibno povzročilo dvig cen tudi v Evropi.

Hormuška ožina je eno najpomembnejših svetovnih energetskih ozkih grl, saj skozi njo potuje približno 20 odstotkov svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom. Če bi mirovni dogovor propadel in bi bil promet skozi ožino še naprej omejen, bi to lahko povzročilo nov cenovni šok na evropskih trgih. Dejan Koletnik iz Slovenskega združenja za energetiko opozarja, da se motnje v Katarju ali Hormuški ožini zaradi geopolitične tekme za energetske vire zelo hitro prenesejo tudi v slovenski prostor.

Tveganja za slovenski trg

Ključno tveganje za Slovenijo ni toliko fizična dobava utekočinjenega zemeljskega plina, temveč izpostavljenost cenam na evropskem trgu. Oskrba Slovenije z zemeljskim plinom temelji na dolgoročnih pogodbah z Alžirijo, ki pokrivajo približno polovico letne porabe. Preostale količine zagotavljajo evropska plinska vozlišča, predvsem Baumgarten v Avstriji, ter manjši del uvoza preko Hrvaške.

Trenutno tveganje se kaže v hitrem skoku veleprodajnih cen plina v EU, kar se lahko prenese tudi v Slovenijo. Azijski kupci na spot trgu si prizadevajo nadomestiti količine iz Katarja, kar dviguje cene. Plinske elektrarne v Evropi pogosto določajo ceno elektrike, zato se dvigi cen hitro prenesejo tudi na trg električne energije. Sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bolj vezani na plin, bodo morali višje stroške toplote prenesti na potrošnike. Energetsko intenzivna podjetja so prva, ki jih zadane volatilnost, še posebej, če nimajo dolgoročno zavarovanih cen.

Evropske države se morajo pripraviti na dolgoročen energetski šok, ki ga povzroča vojna na Bližnjem vzhodu. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je pozval države članice, naj nemudoma pristopijo k sklepanju dogovorov o skladiščenju plina. Vlada je pozvala ključne igralce na trgu, naj do 1. novembra zagotovijo zadostne količine skladiščenega plina.

Izjemno nizke zaloge plina

Dejan Koletnik in Franc Žlahtič iz Slovenskega združenja za energetiko opozarjata, da so evropska skladišča plina po hladni zimi 2025/2026 padla na najnižje ravni v zadnjih letih, ponekod celo pod 30 odstotkov. Poleg tega so poletne cene plina višje od zimskih, kar trgovcem odvzema finančno motivacijo za polnjenje skladišč. Evropa bi lahko v ogrevalno sezono 2026/2027 vstopila z nižjimi zalogami plina, kar bi povečalo tveganje za zgodnje podražitve in večjo volatilnost na trgu.

Promet skozi Hormuško ožino se je v veliki meri ustavil že ob povečani nevarnosti in pred popolnim fizičnim zaprtjem. Ladjarji se soočajo s težavami pri zavarovanju odgovornosti, saj brez ustreznih zavarovanj ne morejo poslovati. Tudi po morebitnem odprtju Hormuške ožine bi promet lahko ostal omejen, saj zavarovalnice obnavljajo kritja previdno in z zamikom. Oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom, zlasti iz Katarja, bi ostala omejena in dražja, kar bi se neposredno preneslo v evropske cene plina zaradi konkurence z Azijo.

Vpliv Kitajske na cene plina

Dejan Koletnik pojasnjuje, da na trgu trenutno potekajo velike geopolitične spremembe. Evropa in Azija tekmujeta za iste globalne vire, zlasti za spot dobave utekočinjenega zemeljskega plina. Kitajska ima pomembno vlogo, saj bi se ob izgubi dolgoročnih dobav iz Katarja močneje obrnila na spot trg, kar bi dodatno dvignilo cene in zmanjšalo razpoložljivost plina za Evropo.

Energetski viri niso več le vprašanje dobave, temveč del širšega geopolitičnega in cenovnega tekmovanja za dostop do omejenih količin. Motnje v Hormuški ožini hitro sprožijo globalne cenovne odzive. Energetska varnost postaja vse bolj tudi geopolitično vprašanje, zato energetski prehod ni le podnebni projekt, temveč vprašanje odpornosti sistema. Stabilna, raznolika in nizkoogljična oskrba postaja ključni pogoj za zmanjšanje tveganj.

Želite izvedeti, kako lahko Kitajska vpliva na cene plina v Evropi in kako so s tem povezani geopolitični konflikti? Preberite več v našem članku! 🌍 #EnergetskaKriza #Geopolitika #Kitajska

tags: Kitajska, cene plina, Slovenija, Hormuška ožina, geopolitične napetosti, energetska kriza, evropski trg, utekočinjeni plin, plinske pogodbe, energetika

Spletno uredništvo