Gospodarska zbornica poziva k stabilni vladi za rast Slovenije
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Tibor Šimonka, poudaril potrebo po stabilni in razvojno usmerjeni vladi, ki bo razumela in cenila vlogo gospodarstva za napredek celotne družbe. Po njegovem mnenju mora biti gospodarski razvoj osrednja prioriteta nove vlade, medtem ko bi ukrepe za stabilno in konkurenčno poslovno okolje vključili v koalicijsko pogodbo.
Šimonka je izjavil, da bi številne ukrepe, namenjene povečanju konkurenčnosti gospodarstva, lahko izvedli v kratkem časovnem obdobju, največ šestih mesecih. Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, je med temi ukrepi izpostavila ukinitev petega dohodninskega razreda in znižanje stopnje v četrtem dohodninskem razredu s 39 na 36 odstotkov. Prav tako predlaga postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030, skupaj z ničelno stopnjo za startupe v prvih petih letih po ustanovitvi ter ugodnejšo dohodninsko obravnavo delavcev, napotenih na delo v tujino.
Nahtigalova je opozorila, da je Slovenija lani beležila eno najvišjih stopenj rasti stroškov dela v EU, saj so stroški dela na uro po podatkih Eurostata pri nas zrasli za 9,3 odstotka, v primerjavi s povprečnimi 4,1 odstotka v EU. Poleg tega bi bilo mogoče v kratkem času ponovno skrajšati čas bolniške odsotnosti zaposlenega, ki gre v breme delodajalca, omogočiti hitrejše zaposlovanje kadrov iz tujine ter odpraviti prepoved zaposlovanja tujcev v primeru kršitev določb glede delovnega časa, počitka in odmora.
Glavni izvršni direktor GZS, Mitja Gorenšček, je izpostavil, da podjetja nimajo težav s plačilom kazni za kršitve, ki so večinoma nenamerne, vendar je dodatna kazen v obliki omejevanja zaposlovanja tujcev nesorazmerna. Za izvedbo predlaganih srednjeročnih ukrepov bi novi vladi dali dve leti časa. Gorenšček je med njimi poudaril uvedbo kapice na socialne prispevke, ki bi jo z letom 2027 določili pri štirikratniku povprečne plače ter jo postopoma do leta 2030 znižali na 2,5-kratnik povprečne plače.
Na GZS si želijo tudi ugodnejše davčne obravnave holdinških družb, poenostavitve uveljavljanja davčnih olajšav za manjše subjekte ter uvedbo dveh različnih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb glede na višino letnega prometa. Predlagajo tudi vrsto ukrepov za poenostavitev in pospešitev postopkov umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj, kot je vzpostavitev enotne digitalne platforme za oddajo in obravnavo vseh ključnih vlog.
Nahtigalova je izpostavila potrebo po večji podpori raziskavam, razvoju in inovacijam, saj, kot pravi, na tem področju vse sloni. Predlagajo takojšnjo zagotovitev 0,25 odstotka BDP integralnih sredstev za inovacijsko dejavnost. Gorenšček je poudaril potrebo po spremembi zakona o minimalni plači, saj si želijo odvzem diskrecije ministru, da določa njeno višino. Namesto tega predlagajo usklajevanje višine minimalne plače po vnaprej znanem mehanizmu.
Na področju plač predlagajo vnovično povečanje višine nadomestila za boleznine, ki jo je trenutna vlada omejila na 2,5-kratnik povprečne plače, prav tako pa bi to omejitev ukinili pri starševskem dopustu. Želijo si odpreti zakon o delovnih razmerjih in pregledati elemente plače, ki odstopajo od praks v drugih državah, vključno z obravnavo odmora za malico in obveznih povračil, ki jih druge države ne poznajo.
GZS predlaga tudi pripravo nacionalnega načrta razvoja Slovenije, ki presega en mandat vlade. Nahtigalova je poudarila, da ima Slovenija potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, zato so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij, investicij in razvoja kadrov.
Šimonka je ob koncu pozval k vzpostavitvi zaupanja med vsemi tremi socialnimi partnerji ter k bolj vključujočemu in pozitivnemu odnosu do slovenskega gospodarstva in podjetij, kar pa pomeni povsem drugačen odnos in delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
Spletno uredništvo
